Revija Joker - Velike bitke: stari vek

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Velike bitke: stari vek
...
LordFebo, po prepričanju sicer zapovedan mirovnik, si opaše gorjačo in nadene opanke, med zobe stisne tomahavk, si na pleča povezne bazuko in se poda po stopinjah slavnih vojskovodij, ki se jih je dobro spomniti še dandanašnji.

Saj razumem, ko nekje začne se vojna,
nimaš kaj, je treba ubijat al' pa umret.
Za domovino, za vladarja, vero al kup d'narja...
eni branijo, kar drugi hoč'jo vzet'.
In prične se bojevanje,
spremeni se v splošno klanje...
Adi Smolar, Mojbog


Bilo je nekoč, pred milijoni let. Človečnjak je pogruntal, da je golenica pravkar pojedene beštije ravno pravšnja za mikastenje dlakavih žena. Ko je cepanico preizkusil še na tekmecu v krdelu, je bilo orožje rojeno. Od tod do atomske bombe je bil za človeštvo velik korak, za človeka pa prav majhen.
Obdobij brez bojevanja v zgodovini praktično ni oziroma so zelo kratka. Ponavadi je bilo tako, da je takoj po koncu ene vojne že tlela naslednja. Spopadi človeštvo spremljajo skozi vse dobe in nič ne kaže, da se kani to pravilo spremeniti. Kakemu zunanjemu opazovalcu se lahko resnično zdi, da so vojne nekakšno gibalo človeške civilizacije, ki ga poganjajo različni vzgibi: obrambni, napadalni, oblastniški ali zgolj dobra stara človeška neumnost. V sodobnosti so motivi za spopade sicer navzven bolj zapleteni, a še vedno je tisti pravi, najgloblji vzrok večine osvajalskih bitk vedno enak (razen če ne gre za duševno neuravnoteženost in fanatizem določenih voditeljev): sla po naravnih dobrinah, bodisi bogastvih pod zemljo, bodisi rodovitnih tleh. Prav zato so se pričele tudi prve dokumentirane bitke pet tisočletij nazaj na Bližnjem vzhodu med Egipčani in Perzijci oziroma Mezopotamci. Šlo je za žitorodna območja. Vojne so skozi čas kalile človeka, oblikovale narode, mešale kulturo in, kakor se sliši ironično, vseskozi tehnološko stopnjevale civilizacijo. V zgodovinskih bukvah je največji poudarek prav na spopadih, žal pa je tako, da so o njih največkrat pisali le zmagovalci. A noben zmagovalec ni večen in modro misel je izustil rimski general Scipio ob padcu Kartagine: 'Narodi imajo življenje, prav tako kot ljudje. Lepega dne bo na vrsto prišel tudi Rim.' Kako preroško.
Še dandanašnji se ljudje spominjamo polpreteklih, preteklih ali zelo preteklih bitk. Eni so pri tem ponosni na svoje prednike, drugi nosijo v srcih mržnjo in misel na maščevanje, večina pa nas gleda na dogodke davnih dni nepristransko in se zgolj čudimo nadmočnim taktikam, neskončni neumnosti ali modrosti posameznikov. A naj si bodo boji še tako slavni, vsi so bili krvavi in so za seboj puščali stotine, tisoče in milijone trupel ter veliko razdejanje in bolečino. Kljub temu sem se odločil, da vam v rubriki Vedež, v kateri vas poskušamo venomer dodatno izobraževati, postrežem s serijo člankov o velikih bitkah, ki so rabile kot osnova za prenekatero strateško igro, pripadnico ene najbolj priljubljenih zvrsti. To je le prvi del nanizanke, v katerem bom predstavil nekaj najbolj znanih tovrstnih dogodkov starega sveta, ki pa jih velja poznati zavoljo splošne izobrazbe. Se nadaljuje...

Velike bitke: stari vek objavljeno: Joker 91
2001