Revija Joker - Stoletje slikosuka

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Stoletje slikosuka
...
Skozi človeško zgodovino so umetnosti delale počasne in previdne korake. Najprej so bile sramežljive risbe praživali na stenah jam, pa obredni zvoki zamaknjenih postav ob ognju, prve besede mnogih jezikov, ki so skozi tisočletja legale na liste papirja kot črke. Časa za odraščanje so imele na pretek: skoraj štiri tisoč let od Epa o Gilgamešu do Harryja Potterja, sedemintrideset tisoč let od koščene piščali do Lady Gaga, dvajset tisoč let od slikarije v Lascauxu do Banksyjevih grafitov. Film pa je moral svojo pot od bratov Lumiere do Avatarja prehoditi v dobrem stoletju - stoletju dveh svetovnih vojn in najbolj drastičnih sprememb v človeški zgodovini. Kontejnerus vas popelje skozi njegovo odraščanje.

Film je umetnost, ki je bila močno odvisna od tehnologije in razvoja lepih ved pred njim. Če ne bi stari Grki padali v trans ob katarzi svojih največjih tragedij, ne bi bilo likov in situacij, ki so osnova igranemu filmu. Armada slikarjev je skozi tisočletja izumljala vizure in kompozicije, ki jih je film hvaležno uporabil, vzhodnjaki so s svojimi senčnimi lutkami vzpostavili igro svetlobe in teme, viktorijanski romani pa so bili osnova za prve filmske štorije, saj so bile intrigantne medčloveške zgodbe kot nalašč za gradnike vizualnih pripovedi.
Toda revolucijo so pognali v tek znanstveniki devetnajstega stoletja, ki so pogruntali, da človeško oko zaporedje najmanj šestnajstih slik v sekundi zaznava kot tekoče gibanje. Kako torej najbolje izkoristiti novo spoz­nanje? Za stvarjenje igrač, seveda! Najbolj znana med njimi je bila zoetrop, pločevinast vrtljiv boben, znotraj katerega so bile nameščene risbe. Ko je radovednež kukal skozi reže, je dobil občutek gibanja. Da bi kaj podobnega naredili s fotografijami, je bilo nemogoče, saj so bile fotke takrat še stekleni ali kovinski behemoti, ki so za osvetlitev potrebovale nekaj minut. Zaporednega gibanja torej ni bilo mogoče fotografirati kar tako.

Rembrandt naj bi bil zaradi slik, polnih dogajanja, eden začetnikov mizanscene ('mise en scene' po francosko pomeni 'postavitev na odru'). To je v filmu pogost izraz, ki pomeni dogajanje pred kamero ali na odru, torej stvar, ki je reži­ser­jeva domena. Če so recimo igralci leseni, kamera slabo postavljena in dogajanje enolično, je mizanscena slaba.

Stoletje slikosuka objavljeno: Joker 211
februar 2011