Revija Joker - King Arthur

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » King Arthur
King Arthur
...
Sneti

Kaj se zgodi, ko daš tipu, ki je v mladosti oboževal Butcha Cassidyja in nato besno snemal reklame, denar in ga spustiš z vajeti? Pravkar si stavil na ruleto. Ven lahko pride kultna udarnost, kot je Pljuni in jo stisni … obup, kot je RockNRolla … ali nekaj srednjega, kot je Sherlock Holmes. Oziroma tale norost, ki odseva tako budžet 170 evrskih milijonov kot ego Guya Ritchieja, ki vedno misli, da je več bolje. Če bi znal v Kralju Arturju umiriti konje in razmisliti, kaj hoče povedati, namesto da z lopato meče na kup bombastičnosti in neumnosti, bi bil film boljši. Tako pa smo dobili nekoheziven, dobesedno krneki ringlšpil, podoben tistim srakoperjem z modnih stez, ki se jim zdi, da so hip in šik, če cunje zmečejo na rit, kot bi jih voda nanesla. No, niso.

Artur je ravno začel kinopot. Hudo dobri slovenski prevod je boljši od vsebine.

'Umetniška vizija' je resda sveža. Troje scenaristov in šestero producentov je v pravljični srednji vek iz po­narodele zgodbe o vladarju in njegovem čudež­nem meču natočilo merico sodobnosti. Kralj Vortigern (zelo dobri Jude Law), ki si je oblast pridobil s čarovnijo in hudobijo, nosi belo srajčko in črn suknjič, mladi Artur (Charlie Hunnam), ki je odraščal na cesti, je fan lederjakne in v govoru ne manjka modernega angleškega slenga. Sploh ne bi bilo nenavadno, če bi kdo v kotu čekiral Fejs. Ob to je nagrmadeno veličastje, od gromozanskega Camelota, ki ga napadajo desetkrat večji slonoidi kot tisti v Gospodarju prstanov (na, Jackson, naj se ve, kdo je šef!), prek švigalnih mečevalskih obračunov, pomešanih s plavo magijo v Ekskaliburju in že kar pretirano ste­roskopijo, do titanskih strupenjač, ki demolirajo dvorane ter goltajo gmajno. Nakar je tu še za Rit­chieja značilno bliskovito kadriranje in debatiranje, kjer se frisi in dovtipi izmenjujejo hitreje kot šalčke nad kockami uličnega sleparja, vse pa spremlja ljudskogodbena muzika. Ja, to je herojski fantasy za post-MTVjevsko, internetno generacijo, ki ji je zvezno spremljanje vsebine tuje.

Artur je neodločen prostak, ki se ogiba odgovornosti. Prigovarjati mu morajo tako meč kot zamorec in dve babi, da se zmiga. Tipičen sodoben moški?

Ali, bolje rečeno, taka je v očeh studijskih šefov, ki so ta rompompom odobrili. Ti imajo o gledalcih nizko mnenje, saj je Artur sceloma prepreden z neumnostmi, nedoslednostmi in nedodelanostmi. Stvari se dogajajo, ker se pač dogajajo, na širšo sliko je le namignjeno (OMB, pa ne, da bo nadaljevanje?!), dočim zgodba in izvedba kradeta od povsod, spet po principu 'če bomo nagrmadili zadosti traparij, ne bo videti praznine'. Pod vsem se sicer skriva kritika monarhije, saj je izbranec Artur totalen bukselj. Ampak Sex Pistols so znali to povedati v treh minutah hrupa, ne dveh urah kokičaste puhlosti. 

King Arthur objavljeno: Joker 286
maj 2017