Obožujem celovečerne risanke in le redkokdaj sem po ogledu razočaran. Toda moji otroški du­šici navzlic me je Bitka za Terro naravnost dolgočasila in na kraju pustila slab vtis. Že res, da je scenarij znanstvenofantastičen oziroma vesoljski in da so prisotni laserji ter letalske bitke. Toda skupaj vzeto je dogajanje prepočasno, domala zasanjano. Tiste nekaj mlačne akcije utone med dolgoveznimi dialogi in prizori narave, ki bi bolje rabili kot ohranjevalniki zaslona. Risarski slog ni nič posebnega, v primerjavi s konkurenco prejkone podhranjen. Resda je imela animiranka bistveno nižji proračun (20 milijonov dolarjev) od težkokategornic tipa Ice Age 3 (90 mio) in Up (175 mio). A to gledalcu nič ne pomeni, če za kino vstopnico ali blu-ray plača enako.

Čeprav tak očitek dela krivico posameznemu delu, v širšem pogledu vseeno moti nenavadna 'naključnost' podobnih scenarijev risank nekega obdobja. V istem času sta denimo prišli dve mravljišči, dva živalska vrtova, dvoje pingvinov. S podobno ekološko-pacifistično tematiko se bavita tako Wall-E kot Terra, še bolj pa slednja spominja na prihajajočega Avatarja.

Pelinkovca ne sladi niti zgodba, ki neizvirno napleta o odpravi poslednjih Zemljanov, iščoči nov planet za poselitev. Ko odkrijejo primeren svet, kjer živijo spokojna lebdeča bitja, se od­lo­čijo za brezkompromisno zavzetje. Štorija je od za­četka do kraja najbolj na prvo žogo, od spoprijateljitve enega človečka z eno Terranko do tipič­nega nuke-'em-all generala, in z vrsto nepotrebnih, ne­logičnih po­tez, recimo odsotnostjo kakršnegakoli ot­voritvenega dialoga med rasama ter takojšnjim sejanjem og­nja. To je sicer zelo 'človeško', toda gledalca taka krutost vseeno pretrese, ne glede na zak­ljuč­no mirovniško sporočilo.
Lahko bi očital še izposojene elemente od Vojne zvezd, Galactice in Wall-Eja, vendar bi bilo to nepot­rebno dlakocepljenje, kajti Battle for Terra že na viš­jem nivoju kratkomalo ne dogaja. Nima nikakršnega humorja (nobenega zamorca v osrednji vlogi), ne kakšnih zanimivih ZF-tehnologij, saj so Terrani bolj v sodelovanju z naravo. Ne rečem, da je stvar docela zanič, tudi kinematografska trodimenzionalnost je solidna. A mejniki animirane­ga pripovedovanja so se močno dvignili in napram silni konkurenci gre za podpovrečen izdelek.