Revija Joker - E3 2017: Vmesna postaja

ČLANKI
stranka » članki » raport » E3 2017: Vmesna postaja
...
Sneti pred vhodom na prizorišče šestindvaj­setega Electronic Entertaiment Expa kot že tolikokrat globoko zajame sapo, pre­veri polnost baterije smell blasterja, s katerim si bo krčil pot med prešvicano množico, in se za vsak primer poslovi od bliž­njih. Igre so navsezadnje postale smrtno resna stvar.

Losangeleški konvencijski center je od 13. do 15. junija vnovič gos­til prvega od vsakoletnih velesmenjev gamerske industrije. Že triin­dvajsetega bolj ali manj zapovrstjo. Kompleks v poslovnem središ­ču kalifornijske metropole so odprli davnega leta 1969 in obsega 67.000 kvadratnih metrov površin, zraven česar sodi pet tisoč šeststo parkirnih prostorov. Čezlužec pač ne hodi peš! Površina ni bajna, kajti na svetu je še dosti večjih tovrstnih razstavišč. Hannovrsko ima 463.000 'kvadratov', šanghajsko 400 tisoč in frankfurtsko 366. Tudi Kolnmesse, kjer avgusta nastane Gamescom, je precej spredaj tako po kvadraturi kot količini obiskovalcev. K Švabom pride tristo tisoč ljudi, na E3 letos 68.000, vključivši petnajst tisoč navadnežev, ki so jih v omejeni kvoti prvič sprejeli medse. Doslej je bilo prisostvovanje omejeno na industrijske profesionalce. Toda LAjski zlet je za našo branžo še zmerom edinstven in najslovitejši, kajti tam so sredi devetdesetih priredili prvi Electronic Entertainment Expo in tako z namenskim videoigernim šovom izdolbli strugo nastajajočemu hudourniku, ki ne neha hrume­ti. Tradicija se je ohranila in vsako leto junija je prav E3 kraj, kjer trgovci na ogled postavijo svoje izdelke za aktualno ter prihajajoča leta.

Pročelje Convention Centra vedno krasijo orjaški plakati v orenk ločljivosti od 4K :). Biti tu gori pa ni le stvar prestiža, ampak tega, koliko plačaš. Sony za God of War in Capcom za Marvel vs Capcom Infinite si prefrigano špogata nedvomno visoki znesek, saj se medijska pozornost obrestuje. PS4 pa zazdaj itak dobro tolče XBO. Bo dodatni X spremenil stanje?

Prekjutrišnjik že danes
Letos je bil ta vidik še posebej poudarjen. Ne pomnim Etrija, kjer bi predstavili toliko velikih iger, ki bi imele tako oddaljen datum izida. To seveda ne velja za vse. Novi Ašašin, FIFA, Call of Duty, Need for Speed, Star Wars: Battlefront, Mario, Uncharted, Wolfenstein, Destiny, Pro Evo, Forza – vse to prispe letos. Saj navsezadnje mora, sicer se bodo 'trgi odzvali negativno', kot pravijo kravatniki. Delničarji bodo hudi, javnost pa nezadovoljna. Kaj hujšega kot to, da bi nov fuzbal in košarko dobili na dve leti in bi bila takrat res opasna, vmes pa bi nam brezplačno osveževali ekipe? Blaznost, vem. Toda ozrimo se po projektih z letnico 2018 ali onkraj: Far Cry 5, Metro Exodus, Anthem, Sea of Thieves, Spider-Man, God of War, Beyond Good and Evil 2, Monster Hunter World, Skull & Bones, Hunt: Showdown, Strange Brigade, The Crew 2, Metroid Prime 4 … Celo visok delež neodvisnic je bil opremljen s to cifro, dasi so bile indiejanke precej manj prodorne in pod žarometi kot pred leti. Eden od razvijalcev je celo pripomnil: "Indie is dead." Pretiravanje, vsekakor pa je zlata doba garažništva mimo, kar se med drugim vidi po bistveno zmanjšani prezenci na Sonyjevi predstavitvi. Še do pred kratkim je bila ta tvrdka trdnjava neodvisnežev. Nič več. 
A izdajatelji se glede datumov ne sekirajo, kajti navdušenske stranke imajo pretežno spomin zlate ribice in ne vidijo težave v tem, da so og­laševanja enega in istega izdelka deležne domala neprestano. Čez poletje bo zatišje, nakar bo veliko taistih špilov vzniknilo v Nemčiji in nato v Tokiu, Parizu ter še kod. Nad tem so samo tisti, ki so preveliki, da bi ne bili megauspešnica; denimo Rockstarov Red Dead Revolver 2, ki ga sploh niso razkazali. Ga jim ni treba, kajti vsakršna sličica ali video bosta kot vihar zakrožila širom sveta. So pa manjkale nekatere druge pričakovane titule, ki se po vsej verjetnosti vlečejo skozi razvijalski pekel oziroma iz kakšnega drugega razloga niso nared na profesionalen uvid. Nismo bili deležni Kojimovega razvpitega Death Strandinga, titanskega poljskega erpegeja Cyberpunk 2077 (samo da ne konča kot Blizzardov Titan!), Ubisoftovega Wilda in pobijalke zombijalke Dead Island 2, pa Shemueja 3 in rimejka Final Fantasyja VII, s katerim so se bobnali po prsih že pred dvema letoma, a je vmes zabredel v težave. Zanimivo tudi, da v deželi najbolj atraktivne košarke niso pokazali NBA 2K18. Sem prepričan, da bo kakšna od letošnjih premier sfalila E3 2018, ki bo potekal od 12. do 14. junija. Šov kani v Los Angelesu ostati še leto kasneje, potem pa ne nujno. Enkrat so ga že premaknili, v Atlanto, in mogoče ga bodo spet. Organizatorji jamrajo nad majhnostjo in nesodobnostjo prostorov ter nerodno razporeditvijo, saj zahodni in vzhodni del loči dolg hodnik, kar utruja sedenja in hamburgerjev vajene udeležence.  


Vesela rasa PC-gospodarjev 
Že lani sem opozoril na relativen manko velikih strojnih obelodanitev, saj smo pričakovali dosti, a toliko ne dobili. Od NXa, ki je vmes switch postal, do playstationa 4 pro, ki so ga samostojno napovedali septembra. Letošnjik je bil topogledno še ubornejši, kajti od velikega hardvera smo fasali samo xbox one X, nekdanji project scorpio. Na kratko rečeno gre za močnejši XBO, sposoben gladkega izrisovanja 4K-grafike, ki bo povsem nazajzdružljiv in brez lastnih iger. Enostavno se vidi, da smo dosegli sredino aktualnega konzolnega cikla in da je čas za špile. Na to struno je brenkal PC Gaming Show, ki ga med drugimi prireja revija PC Gamer in je zaslužen, da je osebni računalnik letos prvič v zgodovini E3ja krasil pročelje šova nad vhodom. Praktično vsi veliki naslovi so narejeni (tudi) za Slovencu ljubi pece, s čimer se dobrodošli trend nadaljuje. 
Daleč od tega, da bi špile na 'show flooru' preizkušali skorajda izključno na konzolah, kot se je dogajalo še pred nekaj leti! Povsod so bili močni, spedenani, svetlikavi in utišani peceji, namenjeni bahanju razvijalcev s 4- in večK-grafiko. Alienware je imel monitorje z 240-herčnim osveževanjem in milisekundnim odzivom ter mašino area 51 z AMDjevim 16-jedrnim procesorjem thread­ripper, ki je zmogla istočasno gnati 4K-igro in predvajati 4K-video. Thrustmas­terjev prostor je imel pravcato računalniško simulatorsko postajo za vožnjo, Bethesda pa je postavila ameriški diner, kjer si sedel na oblazinjene sedeže in mrežno nažigal. Stavim takisto, da nisi vedel za novi sound blaster X AE-5 z vrhunsko kvaliteto zvoka, ojačevalnikom za slušalke, trakcem z lučkami in mobilniško aplikacijo, ki ti v streljankah kaže, kje v prostoru je sovražnik. Pravzaprav so bile konzole izven frišnega xboxa v vidu strojnih novosti kar nekam zapostavljene. Še najbolj fletna sta izpadla sveži Thrustmasterjev volan T-GT za Gran Turismo Sport in Sonyjeva iniciativa PlayLink, ki bo omogočila rabo mobilnih telefonov kot igralnih pripomočkov. V krimitrilerju Hidden Agenda bo moč na ta način določati pot naprej in na zaslonček dobivati podatke, zadevo pa bosta podpirala še nova družabnica That's You in naslednji Singstar.


V globinski Črnini
Področje, ki je bilo na letošnjem E3ju pričakovano izpostavljeno, je bila virtualna resničnost. Pri Jokerju sicer ne maramo preveč za VR-šleme in mislimo, da je aktualna generacija teh odtujevalnih naprav še prenerodna in predraga. Vendar se kupci ne strinjajo kar počez, kajti prodaja ni slaba. Oculusov rift sedi pri četrt milijona kosov, Vive se bliža polovici milijona, dočim je sam Sony presenečen nad tem, da so v roke kupcev spravili že dober milijon playstation VRjev. Koliko jih je dejansko v uporabi, je druga stvar, a cifra je spoštovanja vredna. Analitiki trdijo, da bo do konca leta 2021 v obtoku sto milijonov VR- in AR-naprav, razvijalci & založniki pa si manejo roke, misleč, da je moč na tem novem, nezasičenem področju še kaj zaslužiti. Mogoče je res. 
Opaznejših novih čelad sicer ni bilo. Razerjev prostorazvijalski OSVR so pokazali že lani, prototipi tipa rift 2 se niso udejanjili, lastne rešitve nista dobila ne xbox one X ne switch in izparinski je bil Intelov project aloy, ki naj bi ciljal na masovno publiko, ne na gamerje. Namesto tega je Intel pripeljal vmesnik za brezžično tehnologijo wigig (wireless gigabit), namenjeno odstranitvi kablov, ki ovirajo predvsem stoječe uporabnike šlemov. Sestojil je iz kartice v računal­ni­ku in dodatne škatlice na glavi s težo sučnega trdega diska. Demonstrirali so jo z vivom in bojda je delovala z minimalno dodatno latenco. Reč ni omejena na HTCjevo napravo in mogoče bomo tovrstno tehnologijo dobili vdelano v next-gen čebre, ki bodo za nameček lažji ter udobnejši. E, to bi šlo! 
Je pa bil virtualnostni E3 zanimiv s softverskega gledišča. Napovedali so jerbas tosmernih igric, od predelav obstoječih naslovov, kot sta Doom VFR in Skyrim VR, do izvirnih projektov. Recimo grozljivi Stifled, kjer naš glas skozi mikrofon pošilja valove skozi drugače črno okolico, da sploh kaj vidimo, vendar s tem privlačimo monstrume. Ali pravljični Moss z miškom, ki tretjeosebno rešuje uganke in se pogovarja z nami. Le nekaj je manjkalo: opaznejša količina polnomastnih, globokih in širokih VR-izkušenj, ki bi nadgradile levji delež grižljajčkastih, ozkih naslovčičev. Odrske tiskovke največjih izdajateljev so to plat skoraj docela prezrle in še najbolj v to smer je segla nova, bojda ultimativ­no verna simulacija lovca DCS F-18C, ki je z riftom dosegla naslednji nivo prepričljivosti. Nenehno se zdi, da bi radi izdelovalci navdušili vsakdanjega človeka, vendar ta ne bo plačal na stotine evrov za opremo. Na drugi strani pa zagreti igralci, ki so pripravljeni toliko odšteti, tolčejo lakoto ob dokaj plitkih izsečkih nečesa večjega. Nekaj tu ne štima. 


Od krošnjarjev za igralce
Če si pobliže ogledamo ustroj E3ja, postane očitno, da je preveč pozornosti usmerjene v dni pred samim dogodkom. Tedaj se odvijejo 'tiskovke' velikih izdelovalcev in založnikov, ki niso več nikakršne novinarske konference, marveč orenk odrske predstave. Na podij stopajo velmožje, velžene, profesionalni voditelji in amaterski živčneži ter podajajo govorance, medtem ko se na orjaških zaslonih rolajo vrhunsko zmontirani prizori iz tega ali onega špila. Na Twitchu, YouTubu in obilici drugih spletni strani predstave doma spremljajo milijoni, ki nato rafalno trosijo komentarje po Twitterju in ostalih platformah za širjenje mnenj, da internet kar brni. Letošnji E3 se v resnici ni začel 13. junija, ampak dva dni prej z Microsoftovo konferenco, čemur so sledili Sony, Nintendo, EA, Ubisoft, Bethesda in PC Gaming Show. Nanje je bil osredotočen levji delež medijske pozornosti in od daleč se je zdelo, da se je E3 s torkom zaključil. Ljudje, ki so cele ure stali v vrsti, da so igrali pet minut novega Maria, se s tem ne bi strinjali. A dejstvo je, da je po obelodanitvah xboxa one X, Assassin's Creeda Origins in ostalega nastala luknja, ki je ostalnik ni mogel zapolniti. S trgovskega stališča tak upad pozornosti ne more biti dober.
Besede 'trgovski' ne uporabljam po naključju. Naj obrneš kakorkoli in gledaš skozi še tako rožnato geekovska očala, je E3 predstava, ki jo prodajalci organizirajo za kupce. Convention Center pa je orjaška štacuna, v kateri s polic jemljemo sanje. Svojčas, ko sem imel v glavi manj izkušenj in na hrbtu manj križev, se tega nisem zavedal. Zdaj se. Na polno. Zato že nekam težko prenašam petdesetletne izvršne direktorje, ki na odru vihtijo plastična orožja, da bi šestnajstletnike prepričali v nakup prav njihove igrice, fejk voditelje, ki so včeraj reklamirali vodico za po britju, danes interaktivno zabavo in jutri mortadelo, ter po istem kopitu narejene izdelke, za katere vnaprej vemo, kako se bodo igrali. Vsaj silebritijev mi letos ni bilo treba trpeti, za razliko od lani, ko je Snoop zakajen nabijal streljanke, za Efronovega Zaca pa mi še zdaj ni jasno, kaj je tam počel. Njemu tudi ne. Ampak tak je E3. Z njim je težko, brez njega bi bilo verjetno še bolj. Saj ne bi vedeli, kam sredi junija po nesmrtno zabavo, kremženje in sladostrastno pričakovanje. 

E3 2017: Vmesna postaja objavljeno: Joker 288
julij 2017

okvirčki:

In nagrado dobi ...