Revija Joker - Pritega umetnost

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Pritega umetnost

Soudeležba
Dan ima za to poseben dar, ki ga je uspešno združil z znanji in talenti ljudi okrog sebe. Je nekdanji visokošolski profesor angleščine, ki je pred devetimi leti napisal svojo prvo knjigo, Digital Fortress. Ta se je dogajala med zidovi čezlužne vladne agencije NSA (National Security Agency) in je raziskovala včasih tanko črto med zasebnostjo občana ter nacionalno varnostjo. Njegova druga knjiga je bil tehnološki triler Deception Point, potem so prišli Angeli ter naposled Šifra. Nenavadno široka, dobro raziskana in inteligentno obravnavana snov je posledica njegove življenjske poti: je sin s prezidentovo nagrado ozaljšanega profesorja matematike ter poklicne cerkvene glasbenice, dočim je njegova žena Blythe umetnostna zgodovinarka in slikarka. Tako se je vse življenje srečeval tako z umetnostjo kot z znanostjo, nenehoma je bil obkrožen s paradoksi in globinami obeh, čemur je dodal svojo pripovedniško spretnost. In več kot očitno je v njem tlela želja, da bi tisto, nad čemer je bil sam od malih nog tako navdušen, kar ga je tako mehko obdajalo, približal čimvečjemu številu drugih. Ter da bi dobro zaslužil. Konica vsega tega prizadevanja je prav Da Vincijeva šifra, ki so jo prodali v več kot sedemindvajsetih milijonih izvodov ter jo prevedli v 44 jezikov. Dajmo na stran Angele in demone, ki so vseeno manj učinkoviti, in Brownovi prejšnji deli (Digitalna trdnjava v slovenskem jeziku izide koncem tega leta). Prav tako bodimo optimistični in privzemimo, da določen odstotek ljudi podatkov iz bukve nima za čisto zlato, temveč da jih uporabi kot iztočnico za premislek, pogovor in raziskovanje. Šifra tako postane skupek črk, zaradi katerega si marsikateri izletnik z nehlinjenim zanimanjem ogleduje znamenitosti v Rimu in Parizu, se iz tega uči ter ponotranjeno spoznava veličastno preteklost umetnosti, grdo zasenčene s sodobnim potrošništvom in popularno kulturo. Do česa bo človek, ki je prebral Šifro, z nekaj truda prišel, pa je prepuščeno njegovi domišljiji. Oddeskal bo nemara na Amazon in s skakanjem po sorodnih povezavah v par minutah našel strupeno delo Mary Magdalene: Christianity's Hidden Goddess, kjer avtorica Lynn Picknett z dokazi podprto razlaga, kako naj bi Leonardo kot neumorni ljubitelj potegavščin ponaredil torinski prt z domnevnim obrisom Jezusovega telesa (z datiranjem ogljika so 1988 dokazali, da prt izvira iz srednjega veka), ta pa naj bi bil - njegov lastni! Tako naj bi Leonardo ustoličil podobo kot podobo božjega sina, ki jo dandanes sprejemamo kot merodajno: visok moški s širokimi rameni, dolgega obraza, z daljšimi lasmi in z brado. Še več, med seboj neodvisna raziskovalca sta ugotovila, da so proporci Jezusovega obraza s torinskega prta natanko enaki proporcem obraza Mone Lise. Hm, hm! Ko gre povprečen človek, oborožen s poznavanjem takih kul teorij, v muzej, se mu nekdaj dolgočasne umetnine zazdijo povsem drugačne, saj o njih ve marsikaj zanimivega. Namesto da bi visel po gostilnicah ali šopal po šoping centrih, čas prebije med preučevanjem, razumevanjem, premišljevanjem, učenjem na kraju, kamor prej še pomislil ni, da bi šel. In iztočnica za to? Jep, Rjavčeva Šifra. Ava, ava.

Desno navdih Jokerjeve stoletkine naslovnice, levo simbol z dolarskega bankovca. Zakaj je tako nenavaden, izveste v Angelih.

Nič čudnega torej, da je skledico pristavil Hollywood. Studio Columbia je že pridobil pravice do Šifre in vanjo vložil neznanske denarce. Film bo štartal naslednje leto v elitnem spomladanskem terminu sredi maja, ki je letos recimo rezerviran za Vojno zvezd, režiral ga bo Ron Howard (Čudoviti um, Apolo 13), v glavnih vlogah pa bodo nastopili Tom Hanks kot bondovski umetnostni zgodovinar Robert Langdon, Audrey Tautou (Amelie) kot Sophie Noveau, Jean Reno kot Bezu Fache, Ian McKellen kot sir Teabing in Alfred Molina kot škof Arigarosa. Volk sit, koza cela.

Pritega umetnost objavljeno: Joker 142
maj 2005

poglavja članka:

Uvod

Dan the man

Soudeležba