Revija Joker - Da Vincijeva šifra (Dan Brown)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Da Vincijeva šifra (Dan Brown)
Da Vincijeva šifra (Dan Brown)
...
Sneti

Zadnja knjiga, ki sem jo prebral tako hlastno in ki je tako vlekla kot Da Vincijeva šifra, je bila Pesem o ognju in ledu. Štiristo šestdeset strani velikega formata svetovne in slovenske uspešnice The Da Vinci Code sem obveznostim ter pekočemu grlu navkljub dobesedno pogoltnil v
slabih dveh dneh. Čeravno je slog pisatelja Dana Browna preprost in roman ne bo dobil nobene nagrade za leporečenje, se premika tako vratolomno hitro in tako drži napetost v četrti prestavi, da ga preprosto ne moreš odložiti, dokler ni pojasnjena še zadnja skrivnost. In teh je nemalo, zakaj poanta Šifre ni toliko v bestsellerjevsko-hollywoodskem zapletu kot v ugankah znotraj zank, nasajenih na še več miselnih orehov. Štorija spremlja simbologa Roberta Langdona (junaka že prejšnjega Brownovega romana, Angels and Demons, in po napovedih tudi naslednjega) ter kriptografinjo Sophie Neveu, ki se ob umoru glavnega kustosa znajdeta v Louvru. Pred smrtjo uspe kustosu pustiti ključne, tajinstvene namige, ki jih je treba razvozlati. In ko jih, se klobčič, po katerem švigajo starodavni redovi, Opus Dei, vitezi templjarji, Fibonaccijevo zaporedje, Disney, brezpigmentni ašašin, Mona Lisa, tehnike kodiranja, Vatikan, Zadnja večerja, pentagrami, Jezus Kristus, Egipt, stari Rim, Newton, zlati rez, visoka tehnologija, Marija Magdalena, sveti gral ter Leonardo, šele začne razpletati. Knjiga se bere približno tako kot se gleda Indiana Jones ali kot da bi Michael Chrichton poskusil sestaviti Ime rože 2, se pravi, da kar vidiš, kako bodo po njej posneli film. In glej si ga no, ga že snemajo.

Toda holivudarsko, ponekod že kar pretirano za lase privlečeno zaporedje dogodkov, ki Šifro naredi za kul plažno branje, ni v središču pozornosti. Smisel čitanja je namreč ta, da spoznaš dejansko presenetljive hipoteze in teorije o Leonardovem ustvarjanju ter nekaterih dogmah, na katerih temelji krščanska cerkev. Razkrival vam jih ne bom, saj so zaslužne za levji delež užitka, rečem naj le, da vam bo bržkone padla čeljust ob tem, s kakšnega zornega kota Brown obravnava sveti gral, Sveto pismo in da Vincijeve slike. Najsi se strinjaš ali ne, četudi napisano označiš za izmišljotine ali proticerkveno zarotništvo, brez tega, da se vsaj enkrat vprašaš 'kaj pa, če je vse res?', pravzaprav ne moreš. Dasiravno Brown ni nevemkako napreden pisatelj, med prigode spretno vpleta sapojemajoče in izobraževalne razlage najrazličnejših simbolov (me prav zanima, kako jih bodo prenesli v film), za katere navsezadnje sploh ni pomembno, če so resnične. Važno je, da se o tematiki začne razmišljati, da zdolgočaseni bralci pogrošnih kriminalk in ulični prodajalci vročih psov naenkrat razpravljajo o zgodovini, znanosti in umetnosti, da se razburka vsled stoletja žebranih dogem kot ogledalo mirna površina, da se vsakdanjež jame zanimati za zgoraj našteto. Kajti povem vam, Da Vincijeva šifra je ena boljših netilk pogovora zadnjih let, pa če ste univerzitetni profesor ali fata.

Da Vincijeva šifra (Dan Brown) objavljeno: Joker 135
oktober 2004