Revija Joker - Paladins

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Paladins
Paladins

Sneti na vrancu pojezdi v bitko, kjer seje strah, trepet in ognjene prdce. To namreč pomeni OP!

Medtem ko večigralske streljanke s konca devetdesetih, kot sta Quake in Unreal Tournament, dobivajo moderne naslednice, se njihovi dušni potomci, hero shooterji, bohotijo v brazdi nadpopularnega Overwatcha. In čemu se ne bi? Na eni strani prinašajo vznemirljivo arkadno na­žiganje in na drugi heroje s samosvojimi sposobnostmi, ki jih je treba taktično in ekipno usklajeno upo­rabljati, če naj druš­čina triumfira. Frpjskega têrmina 'junak' ne uporab­ljam vnemar, kajti za tistih nekaj minut so zbrani na moč slični partyju v kakšnem igranju domiš­ljijs­kih vlog. Jaz sem tank, ki vleče nase poškod­be, ti vračaš energijo, prjatu deli bolečino … Kakor World of Wacraft in Baldur's Gate, le da sovražnika iz prve osebe in v realnem času ustreliš v nosni pretin. Jas­ne so tudi vzporednice z igrami MOBA, ki so dejansko navdihnile junaške šuterje, tako da so pokriti vsi koti. Ker komandos pač tako živi!
Žal na ugonabljanje pravih bajeslovnih in D&Djskih pošasti v tej obliki še čakamo, zato pa je junaško­strelski živelj deležen mnogih drugih pojavnih oblik. Na primer robotov, pravljičnih vil, škratov in kačjih vračev. Prav tak živahen nabor prinašajo Paladins, ki se sicer zgledujejo po Blizzardovem prvaku, a so pozornosti vredna alternativa. Sploh za tiste, ki nimajo časa na pretek in jim je mrzko odšteti na desetine evrov za hardcore špil, ki zahteva celega človeka. Paladins so nekakšen 'Overwatch light', ki ga ni sram nekoliko večje enostavnosti. Še več, zaradi na­čelne brezplačnosti (free 2 playa) izrecno stavijo nanjo. Uspešno! 


Zvezde so svetile,  
Kleč večigralsko usmerjene igre, ki jo najlaže namestiš s Steama, je jako sličen Overwatchu, Battlebornu in njuni znameniti predhodnici Team Fortress 2. Korenine vleče tja do predhodnice iste firme, ne tako znane, vendar prodorne Global Agende. Naključ­no ali dogovorjeno se združi petero strelcev, da bi premagali enako številčno nasprotno moštvo. Vsak si izbere enega od šestindvajsetih 'prvakov', likov, ki imajo vnaprej določeno oborožitev in ključne lastnosti. V lase, klafete in rogove si skočijo posrečeni stripovsko risankasti človekolikeži: hispanski vitez z vrtnico med čekani, debelušno bombaško zmene iz Narnije, bazukaški lintvern, orientalska flenča za tan­čico, tujeplanetni predator, jeznorito babše z rož­nato frizuro, dobrodušen belobrad coprnik … Izbi­ra istih ni mogoča, v interesu raznolikosti in poš­te­nosti mora vsak imeti svojstvenega šampiona. Pet razpizdenih hrastov proti petim razpizdenim hrastom pač ne bi bilo ne zabavno ne v redu. 
Izbira heroja glede na videz je legitimna, ni pa to merilo najbolj zanesljivo. Liki se namreč v resnici delijo na štiri temeljne, precej klasične vloge: udejstvovanje na frontni liniji (tank), zadajanje poškodb (DPS), podpora (zdravljenje) in naskakovanje v bok ter od zadaj (flank). Eni so gibčnejši, drugi vzdržljivejši, tret­ji hitrejši. Bistvenega pomena je, koliko bo katerih v moštvu in kako bodo njihovi nadzorniki izkoriščali prirojene prednosti ter slabosti. Nekatere osebe so resda malce neuravnotežene, ampak ipak je to vseskozi dodelovan projekt, ki bo deležen še nemalo sprememb. V hero shooterjih pač ne gre le za to, kako precizen si z danim krepelcem, temveč do kakšne mere si doumel vlogo v ekipi. Navsezadnje med na­či­­ni ni klasičnega deathmatcha, temveč vsi trije zazdaj obstoječi modusi poudarjajo timsko delo. 
Tudi tu kartovje
Osrednje udejstvovanje je battlefieldovsko zavzetje nadzorne točke nekako sredi danega prizorišča. To ena od ekip stori tako, da jo njeni člani zadosti dolgo lastninijo. Do tja vsako moštvo štarta iz svojega oporišča na skrajnih koncih zemljevida, od koder se kot kafra požene na konjskih hrbtih. Kateri pošten paladin je brez kopitljavca?! Po zavzetju točke, kar zaradi sovražnega ognja seveda ni enostavno, se pojavi tovor na vozu, ki ga skušaš v danem časovnem okvirju spehati do baze nasprotnikov, oni pa ti to preprečujejo. Za prisvojitev nadzorne točke dobiš piko in za uspešno spremstvo tovora še eno, brambovci pa so je deležni, če namero preprečijo. Kdor prvi zbere štiri pike, zmaga. Drugi način je spremljanje tovora brez zavzemanja kontrolnega punkta, medtem ko se tretji osredotoča zgolj na slednje. Tako ali drugače je obračunov konec nekje med desetimi in dvajsetimi minutami, tudi zato, ker sproti nabiraš solde, za katere se v okviru runde dodatno krepiš. Proti koncu so zato šampioni še silovitejši in partije se rade končajo z vsesplošno razpaljotko. Ko­liko epskih trenutkov sem doživel, ko je bila ciza že tik pred ciljem, a so branitelji v podaljšku v totalnem kaosu le zmogli odbiti juriš! Ali pa se je razdivjala srdita bitka za nadzorno točko, kjer so pripadniki ene in druge strani divje naskakovali bleščeči krog, se obstreljevali izza vogalov ter z višjih pozicij, si medsebojno krili hrbte … 
Tako raznolikost omogočajo solidno oblikovana prizorišča. Ta niso tako obsežna in kompleksna kot v Overwatchu: imajo manj balkonov, podhodov, zavitih hodnikov in stranpoti, kar botruje neposrednejšim obračunom z manj finesami glede prostorske taktike. Zlasti to velja za zožane, specializirane karte, namenjene golemu spremljanju tovora in pri­svajanje tarče. Na dolgi rok zato igra bržda ne bo do­cela tako privlačna kot viharniška. A po drugi strani se Paladinov prej naučiš in začneš v njih hitreje uživati, obračuni pa so vsled stisnjenosti še bolj direktni in srditi. To je voda na mlin pristopu free 2 play. Prav tako špil ni plehek in plitek, saj poseduje solidno globino, le da na drugih področjih kot Overwatch. Edinstvena lastnost izzivalca je denimo ta, da slehernemu heroju pripišeš pet kart z dolgega seznama le njemu lastnih. Podobice ne darujejo novih oro­žij ali sposobnosti, temveč modificirajo obstoje­če lastnosti. Junak postane hitrejši, brzinsko se mu ob­navlja zdravje, manj časa traja, da lahko spet upo­rabi posebno lastnost, in podobno. Posledično je na določenih drugih področjih slabši. Kart je dosti in nimajo zanemarljivega učinka, tako da ni nujno, da je heroj, ki ga srečaš v sovražnih vrstah, enak tvojemu. So različnih redkosti, od navadnih do najsilnejših legendarnih, in jih je moč kakor v Hearthstonu izdelovati iz 'esence' ter jih vanjo razdirati. 


Sveta bojevnost
Karte dobivaš naključno iz skrinj, ki tvorijo hrbtenico brezplačniškega sistema. Ta ni usmerjen v odiranje igralca; nasprotno, je presenetljivo darežljiv z zlatom. Zlatniki padajo tako za golo vpisovanje v špil kot igranje in izpolnjevanje tedenskih kvestov. Z njimi nabavljaš skrinje in nove heroje; teh je spo­čet­ka odklenjenih le osem. Sicer lahko pljuneš gotovino za kristale, s katerimi do likov prideš hitreje. Ampak v bistvu ti ni treba. Tako kot ne za številne karte, ki itak pritekajo sproti z levelanjem herojev, ter lišpalne zadeve v slogu drugačnih oblek, ki vplivajo samo na videz in ne na igranje. Lepo počasi vsakodnevno igraš, se učiš šampionov in prizorišč, nabiraš karte in se imaš nadvse fino brez denarnega vlož­ka. Ob tem igra s tabo ravna pazljivo, saj do pete avatarjeve stopnje igraš samo proti botom, za vs­top na rangirano lestvico, kjer gre zares, pa je treba na četrti razvojni nivo spraviti kar dvanajst paladinov, kar terja kakšnih deset ur udejstvovanja. To pomeni, da na resni lojtri ne mrgoli zgub ter trolov in da se tam igra, kot se zagre.  
Heroshooterskega prestola špil ne bo zasedel. Izšel je za Overwatchem, iz katerega črpa tako stilistično kot konkretno. Takisto nima obsežnega samotarst­va kot Battleborn in ni tako humoren. Liki si­cer imajo osebnost, saj spuščajo eno­vrs­tič­nice, ampak Gear­boxovo odpuljeno vzdušje je na višji ravni. Opaziti je odsotnost zgodbenega ozad­ja, ki bi upravičilo udarno, a stilistično nena­vadno mešanico vojakov, čarnih bitij ter vitezov. In v aktualni beta fazi manjka zemljevidov ter ne bi škodil kak modus več. A naprednejši igralci lahko preizkušajo nedokonča­ne novosti z obeh področij, ki jih po mnogih testnih arenah sodeč ne bo manjkalo, dočim matchmaker od­lič­no op­ravlja delo zdru­­ževanja s podobno veščimi osebki. 'Kloniranje' Overwatcha pa vseeno ni pereče, saj se na daljši rok izkaže, da karte z lastnostmi in sprotno nadgrajevanje lika prinašajo dobrodošlo samosvojost. Upo­š­tevaje dokaj veliko ig­ralsko bazo ter spogledovanje z e-športom (igra je ta mesec ena od kategorij na velikem španskem dogodku Dreamhack Valencia) Paladinom napovedujem svetlo prihodnost. Če iščeš moderno streljanko za kratke več­igralske seanse, v katero ti pravzaprav ni treba vlo­ži­­ti niti beliča, jih ne prezri. 

Paladins
založnik: Hi-Rez Studios
objavljeno: Joker 288
julij 2017

pisan, zabaven, udaren in dokaj globok herojski šuter
prilagajanje lika s kartami
neprisiljena brezplačnost
opiranje na Overwatch
luknje v vsebini
okvirčki:

Kopirantska afera