Revija Joker - Serious Sam 3

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Serious Sam 3
Serious Sam 3

Quattro se poda na popotovanje od Kaira do piramid in opreza za Karmen Švegl, ki zagotovo po­roča o tako masivnem spopadu.

Zgodba Before First Encounterja (BFE) se odvija v današnjem Kairu, ko je invazija vesoljskega superzlobneža Mentala v polnem teku. Znan­stveniki iščejo odgovor v časovni klju­čav­nici pri piramidah in Resnik je del ekipe, ki jih gre reševat. Seveda pa se načrt sfiži.
Na začetku izgubljeno tavaš po ozkih hodnikih in uličicah, redke sovražnike mlatiš z macolo in se sprašuješ, kaj za vraga. Nakar končno prideš na prosto in zaslišiš tipični "AAAAAA" vala bombašev brez glav. Upokojila se je sicer čezmerna barvitost predhodnic, zamenjali so jo bolj realistični puščavski toni. A podoba, ki jo izrisuje Serious Engine 3.5, nadgrajeni srček iz Serious Sama HD, je očesu privlačna in brez težav kaže velike stopnje, polne kanonfutra.
Uvertura je le fin nateg, ki ti pokaže, kaj si pogrešal. Masaker. Dvesto nasprotnikov na stopnji? Sitnica. Dajmo jih raje tisoč ali še več. Med njimi veliko starih znancev, kot so nemrtvi vojaki, kamikaze, kiklopske gorile, kopitljajoči okostnjaki in škorpijoni z brzostrelkami. Harpije imajo tokrat res kosmate žoržete, biome­­hanoidi, bikci in veliki rjavi demoni pa so težko­kategorniki. Med novitetami so lovkast helikopter, bajsast raketnik, leteča coprnica in nadvse zoprne opice brez kože.

Pokrajina tokrat ni pisana in raznolika. Pušav­ske­ga peska in egipčanskih ruševin se kar malo preobješ.

Na roke!
Pokajoči inventar se začne s pištolo, ki ima neskončno zalogo streliva. Šibrovka in dvocevka na daljavo nista več tako učinkoviti, večino manjših nasprotnikov pa pospraviš z jurišno puško ali šestcevnim mitraljezom, ki je koristen ob večjih naletih. Za velike spake sta kul bazuka in novi devastator, ki izstreljuje hitre granate, katerih šrapneli sovraga prestrelijo. Municija zanj je kajpak skopa. Eksploziv C-4 razstreli določene stene ali ga vržeš v gnečo in detoniraš v primernem trenutku. In s kanonom še vedno kegljaš kot v dobrih starih časih.
Praktično vsakega nasprotnika lahko pogubiš z golimi rokami, kar je dobrodošla novost, dočim macola rabi tudi razbijanju vrat ali sten in s tem odkrivanju skrivnosti. Sredi igre roke nadgradiš z vesoljsko zapestnico, ki deluje kot električni bič in hkrati odpira določena vrata. Ni sicer tako večnamenski kot v Bulletstormu, a zna priti prav. Tako kot štiricevna laserska puška in ostrostrelka. Fino je, če ju imaš, moč pa je špil končati brez obeh.

Odprt prostor vedno pomeni udejanjenje velikega števila nasprotnikov. A hkrati ti da čas za pripravo.

Zaklon je za pusije
BFE capine poljubno meša in pošilja nadte val za valom. Umetna pamet? A bejž no. Mentalova vojska se zanaša na količino, ki grozi, da te preplavi. Že na normalni težavnosti te navaljujejo in obstreljujejo od vsepovsod. Ključ je zato v neprestanem gibanju, skrivanju za stebri in stenami ter venomernem trebljenju sovražne sile. Kdor rad juriša, lahko sicer poskusi z nižjo ali turistično težavnostjo, kjer je streliva več in zlobci, katerih količina ostane enaka, padejo hitreje. A tisto pravo je igranje na višjih zahtevnostih, kjer je izkušnja krepko drugačna. Tudi zaradi točk, ki se beležijo na spletnih lestvicah.
Toda vse stopnje niso odprte. Vsake toliko greš v podzemne hodnike, kjer brljava baterija še poveča občutek klavstrofobije, nasprotnika pa ugledaš šele, ko ti že skoči za vrat. Ti odseki so večinoma labirintskega tipa in glede na odsotnost karte in kompasa se v njih hitro izgubiš. Po eni strani je to minus, saj bi se rad čimprej vrnil v Samovo normalno stanje. Po drugi pa gre za spremembo tempa in načrtno roganje avtorjev, češ, poglejmo, kako se boš znašel, če ti odzvamemo razvade, ki jih ponujajo sodobne igre. Zato jim tega ne zameriš preveč.
Serious Sam 3 ponuja tudi sodelovalno večigralsko kampanjo po internetu, v kateri je prostora za šestnajst ljudi, in razdeljeni zaslon, ki podpira četverico. Poleg kampanje sta tu še danes vse bolj običajni preživetveni način, torej pobijanje vala za valom, in tekmovalni multiplayer. Ta obsega deathmatch, lov na zastavo in pošasti ter kralja na hribu, kjer točke za uboje dobiva le nosilec titule. Dvanajstero samotarskih nivojev ti vzame kakih deset ur, nakar se lahko še dolgo zabavaš v mnogo. Ljudi na strežnikih je več kot dovolj in večinoma niso kreteni.

Nove nasprotnike dostikrat spoznaš kot minišefe. Kar tudi so, dokler nimaš primerne ognjene sile.

Esenca smrti
Resnik za 27 evrov na Steamu ali tam nekje za škatelno verzijo ponuja tenkočutno izvedeno prvinsko izkušnjo. Res je, da zgolj streljaš nepregledne gmote napadalcev, kar bo nekatere takoj odvrnilo. A naleti barab v tej staromodni osnovi so mojstrsko tempirani, špil je razgiban, napet in zabaven, Samove enovrstič­nice ne prestopijo mej okusa (a ne, Duke?), vse skupaj pa je povezano v koherentno celoto. Croteam ima pravi občutek in na koncu ga imaš tudi sam. Občutek prijetne izpolnitve, ko pade še zadnji hudobec. Sam je čista kontra Modern Wafaru, slavospev pozabljenim prednikom, začenši z Doomom. Tiranozaver na pohodu po urbanih streljankah. Igra iz nekega drugega, v spominih nas starcev nemara boljšega časa.

Sam je živ dokaz za to, da večji kot so, bolj trdo padejo. Na začetku igre šef, zdaj umre v treh sekundah.

Serious Sam 3
založnik: Croteam / Devolver Digital
objavljeno: Joker 221
december 2011

80
korektna vrnitev k osnovam
odlič­no tempirani valovi
boj na telo
kup večigralskih načinov
Samo bo vedno car
podzemni labirinti
včasih je sov­ragov ipak preveč