Revija Joker - Farpoint

IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 4 » Farpoint
Farpoint

LordFebo s čebrom na glavi in puško v roki dela ratata.

V osnovi je Farpoint hudo podpovprečna streljanka. Vsebine je bore malo in vesoljski scenarij vključuje samo tri nerazgibane krajine. Prebijanje skozi eno in isto okolico ni samo premo­črtno, marveč dobesedno v ravni črti. Pušk in sovragov je premalo, zasnova pa nima ene same naprednosti. Dejansko je bil ta žanr pred dvajsetimi leti bolj razvit od te enostavnosti. Za nameček je še zgodba o črvini, skozi katero pridem na tujski svet, precej brezvezna, da ne rečem sama sebi namen. Kar je ra­zumljivo, kajti v resnici gre za na pet ur raztegnjen demo ZF-puškovanja v navidezni resničnosti. Ker začuda takega igranja ni veliko oziroma seže doslejšnje VR-streljanje le do tračničnega premikanja in ciljanja tarč, Farpointova izkušnja na kratek rok še kar pritegne. Ob predpostavki, da piv-piv-piv delaš s Sonyjevim puš­ko­lič­nim 'aim controllerjem'.

Trorazsežnost, obračanje glave in rokovanje s puško dvigne vrednost sicer omembe nevrednemu špilu. Toda kaj več od kratkoročnega VR-eksperimenta Farpoint ni.

Farpoint se najbolje igra stoje, ampak potrebe po dejanski hoji po sobi ni. Premikanju rabi gobica, pri čemer je lik privzeto ves čas ob­r­njen v eno smer. Korakam naprej in ritensko ter stopam vstran, naokoli pa gledam s premikanjem glave in merim s plastično puško. Resda je možno ponucati drugo gobico za obračanje, kakor se to počne v sorodnih igrah, vendar igra tega ne zahteva. S tem si kveč­jemu zmedem možgane in povzročim slabost. Hodniki, jame in prehodi so kljub malenkostnemu vijuganju ter občasnim odprtim lokacijam zdizajnirani po ravnilu. Tudi nevarnosti uletavajo samo s sp­rednje, vidne strani. Na žalost se kaj prida ne odvije, ni spektakla in hudih trenutkov, le ponavljanje enega in istega, naj gre za streljanje vala za valom pajkov v skalnem uvodu ali za uniče­va­nje robotov kasneje. Modus za sodelovalno ig­ranje prek spleta je posiljen in usluge vtisu ne dela niti videz, saj je grafika že v osnovi švoh, zaradi VRa pa še nizkorazloč­na.

Čeprav je Farpoint zaenkrat še najbližja varianta resne streljanke za (PS)VR, pa v nobenem oziru ni na nivoju težkokategornih predstavnikov žanra. Razen po ceni!

Četverica orožij je sicer precej nedomiselna, a občutek resničnega držanja puške in naravnega streljanja je zadovoljiv. Merjenje z dvigom kontrolerja k očem, izstreljevanje granat in lasersko vodenih izstrelkov ter mali gmizavci, ki po aliensko skačejo v glavo – nekaj svežega vzdušja zavoljo načina ig­ranja Farpoint gotovo ponuja. Toda dejansko vse, kar ima špil za pokazati, doživiš v prve pol ure. Pri tem kakšnega blaznega užitka destrukcije sploh ni: število granat je pičlo, okolica neuničljiva, brzostrelka se ves čas pregreva in šrotarico je treba neprestano zamudno polniti. Kljub samozdravljenju umiranje ni redko in ko po desetminutnem boju z žlahto šefovskega členonožca petič zagrizem v prah, vržem kacigo z glave in se ne grem več. Ker kratkomalo ni vredno ča­sa. Kamoli denarja, kar je najhujši malus. Za to podhranjeno, ozko izkušnjo, ki deluje kveč­jemu kot predstavitev VRa za mimoidoče, namreč terjajo 60 evrov! Oziroma 90 v kompletu s plastično pokalico. Se hecajo?

Igranje z joypadom je kr neki. Zaradi drženja puške, katere premikanje se zvesto odraža na zaslonu (moč je celo samega sebe ustreliti v glavo), pa je kratkoročno kul. Le počepanja ni.

Farpoint
Sony za playstation 4
objavljeno: Joker 288
julij 2017

45
okvirčki:

Aim controller