Skoči na vsebino




Horror igre


9 odgovorov na to temo

#1 Chenier

    tekmuje v snemanju. Kožce z glavce, se razume.

  • prostozidarji
  • 7 759 sporočil

Objavljeno 21 april 2017 - 08:45

Tema o horror igrah. Delite svoje izkušnje, mnenja o igralskih grozljivkah, naštejte vaše najljubše igre, vaš odnos do grozljivk nasploh (horror romanih, filmih, igrah) ...

Jaz sem v zadnjem času (s tem, da je "zadnji čas" precej široka kategorija, ki zajema približno dve leti haha) igral Layers of Fear in Fatal Frame 5 na WiiU. Obe igri bi rad malce predstavil, samo nisem vedel kje natančno, zato sem se odločil odpret tole temo. Upam, da boste tudi vi delili kako predstavitev/napoved/spomin iz igranja horror iger.

Layers of Fear
Igra sicer v medijih ni pretirano cenjena, dobila je dosti povprečne ocene (6—7/10), samo večkrat se mi zdi, da opisovalci niso najbolj prepoznali, da je pred njimi res kvaliteten izdelek. Kot prvo je treba upoštevat, da se igra ukvarja z zares tesnobnimi vprašanji izgube (samomor, smrt otroka) in da to na res dober način s postmodernističnimi prijemi poveže z različnimi slikami v domu protagonista oz. z "njegovimi umetninami". Resda igra zahteva kar nekaj samoiniciativnosti pri raziskovanju tega, kaj določene slike pomenijo (recimo Goya — Saturn Devouring His Son). Zgodba v osnovi pripoveduje o slikarju, katerega misli zaradi teh in onih okoliščin pobezljajo in se mu omrači um. Prične risat res neprijetne slike, ima pijanske izgrede, začne poniževat ženo in vseprisotnost žene/hčerke mu zelo najeda. Postane oversensitive in povsod sliši podgane. Med to blaznostjo pa ga "pod prste" dobi igralec. Gre za zelo narative-driven igro, na nek način za horror walking simulator. Zelo postmodernistična igra, ki zahteva kar nekaj predanosti pri razmišljanju o zgodbi, simbolih, medbesedilnosti, dogodkih. Ene scene so res zanimivo zrežirane in na dosti inovativne načine (za igre) posredujejo notranje razpoloženje igralnega lika — recimo ena scena, ko se približuješ enemu bolečemu "predmetu" in vse postaja disorientirano in scary, če pa se odmikaš, pa se slika polagoma vrača v normalno stanje. Glede na to, da igra ponavadi na razprodajah stane manj kot 5 € — močno priporočam. Res si zasluži pozornost, sam se morate investirat vanjo in je ne brat samo po površju.

Fatal Frame 5
Ojej, kako slaba igra. Največji problem je v tem, da že od prvega dela naprej igramo eno in isto igro, poslušamo eno in isto zgodbo o tem, kako neka modelka pride v vasico, da bi raziskovala folkloro in lokalno religijo, potem pa ugotovi, da se je investirala v scary shit, ki je bo polagoma stal razuma. Po mojem mnenju je bila trojka vrhunec serije, potem pa samo downhill in nategovanje. Problem je tudi v tem, da je vse preveč "in the face" za igralca. Jst sicer nisem fan branja milijona teksta v igrah, sam v Fatal Frame je to odlično funkcioniralo. Hodil si po nekih zblojenih japonskih vasicah in vilah, kjer straši, pobiral razna pisma in skušal deducirat folkloro za krajem. Šlo je skorajda za nek detective/deduction game, samo da zavit v res grozljivo pripoved. Fatal Frame 5 je res rutinska igra, tako da je kakršnokoli upanje v to, da bo ta serija še kdaj sproducirala nadpovčrene naslov, pomoje jalovo.

#2 DaCapo

    Fotr.

  • šerifi in depjutiji
  • 3 465 sporočil

Objavljeno 22 april 2017 - 12:55

Glede filmov: Psihološki horrorji so vedno dobrodošli, slasherjev načeloma ne maram, oz. pridejo na vrsto, ko res ni kaj drugega.
Najboljši horror filmi? Težko rečem, vem pa, da sem imel v mladih letih kar nekaj travm po ogledu naslednjih: Dracula (tisti s Christopher Leejem), Rosemary's Baby, Alien.

Glede knjig: veliko izkušenj nimam, Mačje pokopališče mi je recimo super.

Na splošno dobim kurjo polt pri scenah, kjer se nekaj ali nekdo pojavi za sekundo ali dve, najboljše tam, kjer najmanj pričakuješ. Brez velikega pompa (zvočni efekti, približanje kamere...). Zanimiv pristop je imel recimo film Devil's Advocate (popačeni obrazi v določenih scenah), pa v nekaterih igrah je bilo to kar praksa (Undying: ko sem pogledal v ogledalo, F.E.A.R. ko sem se čisto slučajno obrnil in je Alma nepremično stala in me gledala, ali pa ko je zalaufala proti meni v tistem jašku...). Ajde, v starih časih me je tud skoraj kap, ko sem igral prve Alien vs Predator in je čisto na začetku padla neka cev iz stropa, ampak to je že tisti drugi element strahu.

Če se vrnem malo v zgodovino, zanimiva mi je bila recimo tekstovna pustolovščina The Hound of Shadows. Kasneje je bilo pa itak ohoho horror iger na sporedu. Še najmanj strašljive so mi bile FMV zadeve, dočim je Silent Hill (vsaj na začetku) deloval zelo horror. Fatal Frame na Wii tudi. Pa še nekaj iger, ki se jih trenutno ne spomnim :). Je pa res, da akcije v horror igrah nimam rad. Počasno dogajanje, občutek neke (bolj ali manj navidezne) groze, to je tisto. Ne da me naskakujejo raznorazni stvori.

Od slasherjev bom vseeno ravno te dni začel igrati Untill Dawn. Malo za popestritev večernih uric. :)

#3 Mefisto

    Playstation pro, lasje na glavi, jaz sem vendar moški pravi!

  • legende
  • 3 392 sporočil

Objavljeno 22 april 2017 - 13:41

Se mi zdi, da so te novi first-person špili kjer igralcu ne dajo ničesar s čimer bi se branil in je prisiljen bežati, precej dodajo na horror elementu. A po drugi strani svinjsko odvzamejo po zabavnosti. Meni osebno špili, kjer sem prisiljen v beg, ali pa izmikanju pošastim namesto da bi jih pobil, niso preveč fun in se jih načeloma izogibam.

Drugače se da naresti dober horror in zraven tudi dober fighting gameplay, za kar je lep dokaz The Evil within.

Samo pri teh horro špilih mi je vedno tako no, preprost ne grem jih igrati z veseljem ampak vedno z nekim kamnom v grlu. Vsaj meni se zdi, da igralca ne pustijo polnega, zadovljnega...

Zdaj recimo špilam RE 7 - sej vzdušje je vrhunsko. Samo kar nekako me špil ne vleče. Sam vedno preferiram dobro zgodbo in gameplay, scary elementi pa malo za zraven, se mi zdi 100x boljša kombinacija, kot stavljanje na horror element, gameplay pa v kurcu (RE 7, Outlast, Condamned in praktično vsi horro oriented špili).

#4 bigboss82

    analizira banalne analogije kanalov.

  • rumeni jaki
  • 2 475 sporočil

Objavljeno 22 april 2017 - 14:47

Mah, se vedni boljse da ti gradi vzdusje pomanjkanje mujicije, kot pa uno ko krnaenkrat se pojavi nek mob iz nicesar, se spawna samo da te prestrasi in magati se nrk zvok waaaaa.. to je najbolj low level imo

Drugave sem tudi jaz malo prpa in me igranje zivcira, vsaj prve dve urci dokler se ne navafim kaj pricakovati.



#5 bigboss82

    analizira banalne analogije kanalov.

  • rumeni jaki
  • 2 475 sporočil

Objavljeno 25 april 2017 - 17:25

BTW je prisel OUTLAST 2 za PC na najboljsega soseda P
za tiste ki hocejo probat seveda...

#6 Mefisto

    Playstation pro, lasje na glavi, jaz sem vendar moški pravi!

  • legende
  • 3 392 sporočil

Objavljeno 25 april 2017 - 18:10

Izgleda zelo dobro, samo ker je spet cel špil samo bežanje bom preskočil, ker mi taka zvrst špilov res res ne sede in ni fun. Bom pa pogledal game walkthrough, ker zgodba izgleda zanimiva.

#7 G.T.I.

    papuča

  • govnači
  • 2 399 sporočil

Objavljeno 25 april 2017 - 19:33

Gledam stream ker sem pussy, itak da ni isto, ampak po kaki uri mi je nehalo bit grozno meni osebno, je bl odurno/fucked up kot res grozljivo.

#8 DaCapo

    Fotr.

  • šerifi in depjutiji
  • 3 465 sporočil

Objavljeno 28 april 2017 - 11:25

Od starih pustolovščin sem se ravno spomnil na Dark Seed (predvsem 1). Zgodba je kar vlekla, ampak v spominu imam, da je šepala igralnost na račun časovnih okvirjev. Igra je tak najbolj zaslovela zaradi Gigerjevega arta.
Vseeno bi mi dober remake kar sedel (s popravljeno igralnostjo, valda).

Če se malo oddaljim od iger. Prava nočna mora je, ko imaš kakšne "horror" sanje. Ne vem zakaj, ampak to se mi velikokrat dogaja. Taki čudni odfuki, verjetno kaj povezano s filmi al kaj vem s čim. En primer: smo s familijo na vikendu, grem v eno sobo in not zagledam babico (ki je že skoraj 10 let pokojna). Malo bleda je bla videt, ampak celi veseli jo objamem. Potem greva skupaj v večjo sobo, kjer so vsi moji zbrani in jim rečem: Glejte, koga sem našel. Babica nič ne reče, sede na stol in opazim, da se ji oči nekam čudno svetijo. Zato bolj potiho rečem familiji: "Samo ni čisto ista, kot je bla." Pri srcu mi je dejansko prav toplo, ker se je vrnila, ampak vseeno me stiska nek srhljivi občutek. Ona še vedno sedi, ampak gleda pa vedno bolj zlobno. Ful rad jo imam in jo sprašujem, kako se počuti, kje je bla... Ona samo sedi in nas opazuje. Vzdušje postaja vedno bolj neprijetno. Potem pa se sanje nehajo.
Zanimivo je, da se mi je podobno sanjalo že večkrat. V enem primeru je babica celo skočla proti meni in takrat sem se recimo zbudil, v enem drugem primeru pa smo jo, po kratki debati, odnesli v grob (ki je bil valda odprt).

#9 bigboss82

    analizira banalne analogije kanalov.

  • rumeni jaki
  • 2 475 sporočil

Objavljeno 28 april 2017 - 12:00

Mene bi zacelo skrbeti, kaj ti bo babica naredila po tvoji smrti, ce bi bil na tvojem mestu.. sicer upam, da bos zivel se 100 let in da se bo do takrat babica ze reinkarnirala..

#10 DaCapo

    Fotr.

  • šerifi in depjutiji
  • 3 465 sporočil

Objavljeno 28 april 2017 - 12:43

@Bigboss82: mam ene ful dobre sanje tudi o moji smrti. Bi lahko skoraj eno kratko štorijo napisal. :)





1 Uporabnik(ov) bere to temo

0 članov, 1 gostov, 0 anonimnih uporabnikov