No vse ravno ne, saj je John Frusciante, kitarist in backvokalist skupine Red Hot Chili Peppers baje precej sramežljiv glasbenik in njegov cilj ni nastopaštvo v soju spotlightov. Se pa "odkrije" bolj, kot marikateri drugi v svojem primarnem početju-pisanju besedil in igranju inštrumentov.




Za to, da te band ki jih imaš za vzornike, sprejme medse kot njihovega kitarista, moraš biti res nekaj posebnega in John to vsekakor je. Ko je DeWayne (naslednik Hiliela Slovaka) razočaral skupino, so na avdicijo poklicali Johna, s katerim so se v trenutku ujeli (njihove komade je že znal na pamet ) in začutili so medsebojno povezanost v glasbi. Johnove sanje so se tu začele uresničevati.

Z uspehom, ki so ga doživeli ob izdaji albuma Blood Sugar Sex Magik pa tudi nočna mora. Zaradi prevelike slave je zapustil skupino in namesto običajnega življenja rokerjev (žensk, alkohola in droge) je začel udejstvovane v bolj umetniški smeri. Začel je risati/slikati, vendar je kljub odtujitvi od skupine v njem ostalo nekaj, kar mu je prinesla slava.

Droga. Med turnejo se ga je precej travnato zadeval skupaj s Fleo (basistom) večkrat pa je poskušal tudi heroin. Heroin ga je skoraj ugonobil (copyright Stric Bedanc) in mu pobral zobe. Fasal je okužbo, na srečo pa je preživel.

V tistem obdobju je izdal prvi solo cd z naslovom Niandra Lades and Usually Just a T-Shirt. (1994) Posnetki za ta album so nastali, ko je bil zadet. Temu primerni so vokali in melodika pesmi. Po mojem mnenju precej psihadeličen album. Polovico albuma je poimenoval kar UNTITLED



tukaj je primer, sicer precej žalosten njegovega ustvarjanja pod vplivom droge.

JF-Untitled#11

Njegov naslednji album Smile from the streets you hold (1997) je po mojem mnenju njegov najbolj raznolik skupek komadov. Ta album je, kot je priznal naredil za denar, saj je potreboval drogo. Cd je v glavnem inštrumentalno ekperimentiranje, z dodanimi psiho glasovi ki jih spušča.




precej temno (po njegovem mnenju inspirativno) obdobje njegovega ustvarjanja

JF-Life is a bath.. sex is water.

No k sreči je opustil heroin in medtem so RHCP odpustili takratnega kitarista Navarrota in iskali nadomestnega. Flea je poklical Johna in ko je zvedel da ga vabijo nazaj, je začel jokat po telefonu od sreče. Od takrat naprej je šlo njemu in bendu samo še na bolje. Leta 99 so izdali album Californication, ki vsebuje kar precej simpl riffe, saj takrat ni želel pretiravat z eksperimentiranjem.

Temu cdju je sledil solo album To record only water for ten days, ki si za moj okus deli prvo mesto z Shadows Collide With People. To record.. je umirjen album z odlično inštrumentalno izvedbo, in res kul besedili. Primerno za kuliranje v jesenskem deževju


JF-Murderers

Shadows Collide With People je pa še en njegov izvrsten produkt,ki blesti z res kul besedili in te če se najdeš v njih res odpelje globok v Johnovo ustvarjanje. V besedilu je precej simbolike in opisovanja novega življenja, ki ga je začel. Res eden izmed top albumov. Vreden poslušanja in nisem se mogel odločiti, ker komad bi dal za primer ker so res vsi podobni a hkrati različni.



If you flail this broken sword around you'll
Cut nothing up
Again we'll face these things when they're dead issues
Moments take each others place
Born and forgotten the same way
Hey, I'll pay you to cut me out

JF-Cut out

Posnel je še nekaj albumov, kot zanimivost- v pol leta je posnel te albume:
Automatic Writing
DC-ep
The Will to Death
Inside of Emptiness
A Sphere in the Heart of Silence
Curtains.



Seveda je na vseh albumih prepoznaven njegov slog, podoben Hendrixu, nekateri ga imajo celo za novega Jimija. Jaz ne, men je boljši V večini uporablja,lahko bi rekel kar njegov trademark: Fender Stratocaster 1962 sunburst.

to uporablja v vseh bolj funky komadih in res tistih kričočih solažah



omeniti je potrebno še tole lepotico, s katero sicer ne nastopa več je pa neprecenljiva, z njo producira solaže ki res sežejo v srce .Slišite jo v Californication v bolj mirnih komadih.

Gretsch White Falcon letnik 55


Ko omenim Fruscianteja, kot enega izbed bolših kitaristov (sicer 18. po lestvici rolling stona) me vsak praša zakaj. Namreč John ni en izmed tistih shrederjev kitare ampak raje kot preigravanje enih blesovih lestvic rajš igranemu doda en filing. Kar poglejte Under the bridge.

Da počasi zaključim tole pisanje, (namreč pišem skoraj 1 uro ker lahko samo z eno roko) dodajam še link do filmčka, ki le potrjuje to da je John Frusciante kitarski bog.

To res poglejte.
Best of

:ava: mu.