Je vaša služba še varna? Umetna inteligenca bi lahko kmalu zamenjala naslednje poklice.
Umetna inteligenca ne prihaja po tvoje delo, ampak že sedi za tvojo mizo. Po različnih panogah podjetja tiho zamenjujejo ljudi z algoritmi, ki delajo hitreje, stanejo manj in nikoli ne spijo. Videli si naslove: odpuščanja v tehnološkem sektorju, avtomatizirani klicni centri, članki, ki jih piše umetna inteligenca. Službe, ki jih bo prevzela umetna inteligenca, že pešajo. A pravi val se šele začenja – in ko udari, tudi pisarniški delavci ne bodo (bomo) varni.
Anthropic’s CEO just sounded the alarm: #AI could wipe out 50% of entry-level white-collar jobs in 5 years, spiking unemployment to 20% 😳. Governments & tech giants are sugarcoating the risk.
— I am KryptonAI (@KryptonAi) May 29, 2025
Is the future of work on the line?
What’s your move? 🤔 pic.twitter.com/ha9UdXGqe0
Po kar srhljivem poročilu iz leta 2024, ki ga je objavil izvršni direktor podjetja Anthropic, bi lahko v naslednjih 5 letih izginilo do 50 % začetniških pisarniških delovnih mest. In tu se ne bo končalo. Z eksponentnim razvojem AI orodij, kot so ChatGPT, Veo 3 in Claude 3 – ki postajajo pametnejša, cenejša in bolj vključena – vstopamo v dobo, kjer tudi ustvarjalci in programerji niso več nezamenljivi. AI poklici prihodnosti bi lahko izgledali korenito drugače.
Preberi še: 20 aplikacij z umetno inteligenco, ki jih morate poznati v 2025!
Kaj naredi poklic ranljiv za umetno inteligenco?
Preden začnemo naštevati, poglejmo tri glavne razloge, zakaj bi določeno delo lahko izginilo zaradi AI:
1. Je ponavljajoče in temelji na pravilih
Če tvoje delo sledi določenemu scenariju, obdeluje obrazce ali dela s strukturiranimi podatki, ga lahko umetna inteligenca opravi hitreje in natančneje. Pomisli na: vnos podatkov, osnovno računovodstvo, rutinska pravna opravila.
2. Temelji na predvidljivih rezultatih
Dela, ki ustvarjajo standardizirane izhode (npr. poročila, povzetke, odzive na klice), so idealna tarča za jezikovne modele in avtomatizacijsko programsko opremo.
3. Vključuje veliko količino odločitev z nizkim tveganjem
Kadar je treba hitro sprejeti tisoče mikroodločitev – kot na primer v podpori strankam ali logistiki – se umetna inteligenca odlično obnese. Ljudje? Ne ravno.
Inštitut McKinsey Global napoveduje, da bo do leta 2030 mogoče avtomatizirati okoli 30 % vseh opravljenih delovnih ur po svetu. In ta premik ni stvar prihodnjih desetletij – že danes preoblikuje podjetja, kot so Amazon, Goldman Sachs in Bloomberg.
Kdo je torej naslednji?
Spodaj je 8 poklicev, ki jih bo umetna inteligenca najverjetneje zamenjala prej, kot si misliš – in če je tvoj med njimi, boš najbrž želel prebrati do konca.
Preberi še: OpenAI dosjeji: 10 razkritij, ki prikazujejo temno stran ustvarjalca ChatGPT-ja
1. Agenti za podporo strankam in predstavniki klicnih centrov
Včasih je podpora strankam temeljila na potrpežljivosti, učenju skript in slušalkah. Danes vse to opravlja umetna inteligenca – brez plače, bolniške ali izgorelosti.
Zakaj ta poklic izginja:
Sodobna AI orodja, kot so ChatGPT, IBM Watson in Salesforce Einstein, revolucionirajo klicne centre. Ti sistemi lahko v trenutku dostopajo do podatkovnih baz, razumejo ton glasu stranke in rešujejo osnovne do srednje zahtevne težave v nekaj sekundah. Za razliko od ljudi nikoli ne reagirajo čustveno in so na voljo 24/7.
Premik v praksi:
Amazon je leta 2024 odpustil več kot 10.000 delavcev v podpori strankam po uvedbi naprednih AI klepetalnikov. Medtem se banki Capital One in HSBC zdaj zanašata na konverzacijsko umetno inteligenco, ki reši do 80 % poizvedb brez človeške pomoči. AI ne razume le »kaj«, temveč tudi »kako«; torej odgovarja empatično, na podlagi analize čustev.
Kaj to pomeni:
Dnevi dolgih čakalnih vrst in sporočil v stilu »vaš klic je za nas pomemben« se bližajo koncu. Namesto tega prihajajo takojšnji, tekoči odgovori – podprti z jezikovnimi modeli. Po napovedih Gartnerja bo do leta 2026 več kot 40 % vseh interakcij s strankami popolnoma avtomatiziranih, kar bo ukinilo milijone delovnih mest v klicnih centrih po svetu.
Preberi še: Kaj so AI agenti in v čem se razlikujejo od GPT-jev, kot je ChatGPT?
2. Administrativni delavci in referenti za vnos podatkov
Nekoč so bili temelj pisarniškega dela, danes pa so administrativni delavci na vrhu seznama poklicev, ki najhitreje izginjajo zaradi umetne inteligence. Če tvoje delo vključuje vnašanje podatkov, urejanje dokumentov ali upravljanje koledarjev, je avtomatizacija delovnih mest morda že pred vrati.
Zakaj ta poklic izginja:
AI ni le »pametna« – pri ponavljajočih se nalogah je neverjetno učinkovita. Orodja, kot so Zapier, UiPath in Microsoft Power Automate, danes opravljajo rutinska pisarniška opravila brez napak. Umetna inteligenca zna izpisovati podatke iz računov, polniti baze, preverjati zapise in celo pisati poročila – brez posredovanja človeka.
Pomembne številke:
Poročilo McKinsey Global napoveduje, da bo do leta 2030 avtomatiziranih 66% vseh nalog, povezanih z obdelavo podatkov. Ameriški urad za statistiko dela pa predvideva 24% upad delovnih mest na področju vnosa podatkov v naslednjih šestih letih. Največji premik se dogaja v financah, logistiki in zdravstvu – panogah, kjer je beleženje podatkov ključno in strukturirano.
Naslednja evolucija:
Administrativno delo ne bo izginilo, temveč se bo preoblikovalo. Namesto ročnega urejanja dokumentov bodo ljudje nadzorovali AI poteke dela. Tvoj prihodnji naziv morda ne bo več »asistent«, temveč »vodja avtomatizacije«.
Preberi še: 8 najboljših AI orodij za načrtovanje potovanj v 2025
3. Kuharji v restavracijah s hitro prehrano in osebje na drive-in okencih
Hitra prehrana postaja hitro tudi popolnoma avtomatizirana, delavci v prvi liniji pa to že občutijo. V panogi, ki temelji na doslednosti in hitrosti, roboti v kuhinji in glasovni asistenti, ki jih poganja umetna inteligenca, hitro prevzemajo naloge, ki so jih prej opravljali ljudje.
Zakaj ta poklic izginja:
Ponavljajoči se kuharski postopki – obračanje burgerjev, cvrtje krompirčka, sestavljanje sendvičev – so za robote enostavni. Če temu dodaš še AI sisteme za sprejemanje naročil, lahko celotno izmeno izvedeš z enim ali dvema človekoma.
To se že dogaja:
- V Združenem kraljestvu je Miso Robotics začel testirati svoje kuhinjske robote Flippy v komercialnih kuhinjah, kjer z natančnostjo pripravljajo burgerje, krompirček in piščanca.
- Nemško podjetje Circus SE, ki razvija robotske rešitve, je v domove za ostarele uvedlo popolnoma avtonomne kuhinjske enote, ki pripravljajo vsakodnevne obroke brez človeškega posredovanja.
- Nizozemski startup Karakuri je razvil prehranske postaje, ki jih poganja umetna inteligenca in pripravljajo personalizirane obroke, kot so solate in sklede – že delujejo na izbranih lokacijah na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu.
Kaj sledi:
Do leta 2026 bodo kuhinje s hitro prehrano postale delno avtonomne. Tradicionalna ekipa kuharjev in osebja za naročila se bo lahko zmanjšala za do 70%, ljudje pa bodo opravljali predvsem nadzor nad tehnologijo in preverjanje kakovosti. Kar zastrašujoče, kajne?
Preberi še: Umetna inteligenca v zdravstvu: Kitajska ima prvo AI bolnišnico s 14 robotskimi zdravniki!
4. Novinarji, pisci vsebin ter prevajalci
Tole besedilo bereš zahvaljujoč človeku. A že kakšno eno leto morda ne bo več tako. Vsebine, ki jih piše umetna inteligenca, že prodirajo v bloge, uredništva in opise izdelkov in so pogosto težko ločljive od človeškega pisanja.
Zakaj ta poklic izginja:
Pisna orodja z umetno inteligenco danes ustvarijo smiselno, SEO-optimizirano vsebino v nekaj sekundah. Od seznamov in opisov izdelkov do celotnih novic – roboti znajo pisati, urejati in preoblikovati na zahtevo. Za založnike to pomeni nižje stroške brez zmanjšanja obsega.
To se že dogaja:
- CNET in BuzzFeed že javno objavljata vsebine, ki jih piše AI, z orodji, kot sta ChatGPT in Jasper.
- Reuters, Bloomberg in The Associated Press uporabljajo umetno inteligenco za pisanje finančnih poročil in športnih novic.
- Marketinške agencije se vse bolj zanašajo na orodja, kot sta Claude in Copy.ai, za množično ustvarjanje blogov.
Kaj sledi:
Najbolj ogrožena so začetna pisna dela, zlasti tista, ki vključujejo SEO, prepisovanje novic in opisovanje izdelkov. Ljudje bodo v pisanju preživeli z usmerjanjem v mnenjske članke, raziskovalno novinarstvo in ustvarjalno pripovedovanje – področja, ki jih umetna inteligenca (še) ne zna prepričljivo posnemati.
5. Pravni asistenti
Pravni svet je nekoč veljal za odpornega proti vplivu umetne inteligence. A ta iluzija hitro razpada. Rutinsko pravno raziskovanje, pregledovanje dokumentov in analiza pogodb danes opravlja AI – hitreje in ceneje, kot bi to zmogel katerikoli mlajši pravni asistent.
Zakaj ta poklic izginja:
Pravo je polno dela, ki temelji na vzorcih: iskanje sodne prakse, povzemanje klavzul in priprava standardnih dokumentov. AI modeli, usposobljeni na tisočih pravnih dokumentih, danes te naloge opravijo v nekaj minutah – in to z visoko natančnostjo.
To se že dogaja:
- Velike odvetniške pisarne, kot sta Allen & Overy in PwC, uporabljajo Harvey AI za pregled dokumentov in pripravo osnutkov.
- Deloitte napoveduje, da bo do leta 2030 avtomatiziranih kar 35 % delovnih mest v pravni podpori.
- Platformi, kot sta LawGeex in Luminance, že danes služita tisočem pravnih oddelkov po svetu.
Kaj sledi:
Mlajše pravne vloge – zlasti v korporacijskem in intelektualnem pravu – bodo postale redke. Tudi pravno izobraževanje se spreminja: večji poudarek je na nadzoru nad AI in ne več na tem, kdo hitreje najde relevantno sodno prakso. Odvetniške pisarne bodo najemale manj diplomantov kot nekoč.
6. Programerji
Tudi razvoj programske opreme – nekoč eden najbolj varnih kariernih poti – doživlja preobrazbo zaradi umetne inteligence. Medtem ko ostajajo izkušeni inženirji zelo iskani, AI prevzema številne naloge, ki so jih tradicionalno opravljali mlajši razvijalci.
Zakaj je ta poklic ogrožen:
AI orodja, kot so GitHub Copilot, Amazon CodeWhisperer in Replit Ghostwriter, znajo pisati osnovno kodo, predlagati funkcije in celo odpravljati napake z minimalnim vnosom uporabnika. Ta orodja se nenehno izboljšujejo, zato potreba po mlajših razvijalcih, ki pišejo enostavno ali ponavljajočo se kodo, hitro upada.
To se že dogaja:
- GitHub poroča, da Copilot sodeluje pri skoraj 46 % vse kode v določenih repozitorijih.
- Startupi vse pogosteje lansirajo celotne produkte z AI-generirano kodo, pogosto z zelo majhnimi inženirskimi ekipami.
- Velika tehnološka podjetja zmanjšujejo zaposlovanje mlajših razvijalcev in iščejo kadre, ki znajo upravljati ali sodelovati z AI orodji.
Kaj sledi:
Mlajše vloge bodo postale bolj konkurenčne in bolj specializirane. Novinci bodo morali prinašati dodatno vrednost – na primer znanje o uporabniški izkušnji, razmišljanje na ravni izdelka ali sposobnost vodenja izhodov umetne inteligence. Samo znati programirati ne bo več dovolj – ključno bo znati sodelovati z umetno inteligenco.
7. Telemarketarji in prodajni predstavniki
Če tvoje delo temelji na branju skript, hladnem klicanju in beleženju pogovorov o prodaji, si v eni najbolj ranljivih kategorij. Umetna inteligenca že dokazuje, da te naloge opravi hitreje, dosledneje in z boljšimi rezultati.
Zakaj je ta poklic ogrožen:
Sodobni glasovni AI sistemi znajo posnemati človeški ton, sproti prilagajati odzive in celo zaznati čustvene namige med pogovorom. V kombinaciji s CRM integracijo in sprotno analitiko lahko AI prodajni agenti opravijo tisoče interakcij dnevno – vedno po scenariju, brez napak.
To se že dogaja:
- Podjetja, kot sta Regie.ai in GoCharlie, že uporabljajo AI prodajne agente, ki presegajo človeške telemarketarje po hitrosti in doslednosti.
- Conversica ponuja AI prodajne predstavnike, ki samodejno spremljajo potencialne stranke, odgovarjajo na ugovore in usklajujejo klice – brez posredovanja človeka.
- Mnoga podjetja že danes vodijo celotne prodajne kampanje brez enega samega telefonskega agenta.
Kaj sledi:
Nizkozaupne, scenarijsko vodene prodajne vloge bodo izginile v različnih panogah. Prihodnost dela v Sloveniji pripada človeškim prodajalcem, ki znajo graditi odnose in sklepati kompleksne dogovore. A ko gre za osnovno prodajo in pridobivanje strank, postaja umetna inteligenca hitro privzeta izbira.
8. Blagajniki
Blagajnik – nekoč nepogrešljiv del vsake nakupovalne izkušnje – danes tiho izginja. Potrošniki zahtevajo hitrejšo postrežbo, podjetja pa si želijo nižjih stroškov dela, zato avtomatizacija v trgovinah napreduje hitreje, kot si večina predstavlja.
Zakaj je ta poklic ogrožen:
Delo blagajnika je ponavljajoče, temelji na pravilih in je enostavno standardizirati – popolna tarča za avtomatizacijo. Sistemi z umetno inteligenco, pametnimi senzorji in vizualno tehnologijo danes že prepoznajo izdelke, izračunajo zneske, upoštevajo popuste in obdelajo plačila brez človeškega posredovanja. Stroji ne potrebujejo odmorov ali plače in nikoli ne naredijo napak pri seštevkih.
To se že dogaja:
- V Sloveniji trgovci, kot sta Spar in Mercator, širijo samopostrežne blagajne in testirajo popolnoma avtomatizirane mini trgovine.
- Amazon trgovine “Just Walk Out” vodijo trend: kamere in AI zaračunajo kupcem izdelke samodejno, ko zapustijo trgovino.
- V mestih, kot so London, Berlin in Amsterdam, trgovine brez blagajnikov niso več novost – postajajo novi standard.
Kaj sledi:
Človeški blagajniki bodo vse redkejši in omejeni na podporo strankam ali posebne primere. Analitiki napovedujejo, da bo do leta 2027 mogoče avtomatizirati do 50 % nalog, povezanih z blagajniškim delom.
Zaključna misel: Stvari se razvijajo hitreje, kot bi si mislili
Umetna inteligenca ne prihaja po delovna mesta nekje daleč v prihodnosti. Že danes jih tiho in učinkovito nadomešča – pogosto brez večje pozornosti javnosti. Medtem ko mnogi še vedno verjamejo, da bo AI vplivala na delavce šele »čez desetletja«, je resničnost precej bolj neposredna – in precej bolj moteča.
Poglejmo si špekulativno časovnico:
2025–2026: Pospešek preobrazbe
Prehod se je že začel. Podjetja zmanjšujejo število zaposlenih ne le zaradi varčevanja, temveč zato, da vključijo poteke dela, podprte z umetno inteligenco. Amazonova nedavna odpuščanja v podpori strankam, uvedba AI v drive-in okencih pri Wendy’s in vpliv GitHub Copilota na produktivnost razvijalcev nakazujejo, da se približujemo ostremu zavoju.
Po napovedih McKinseyja bodo podjetja do leta 2025 avtomatizirala vsaj eno tretjino ponavljajočih se nalog v administraciji, trgovini in storitvah.
V tej fazi bodo najbolj prizadete vloge:
- Agenti za podporo strankam
- Referenti za vnos podatkov
- Blagajniki
- Telemarketarji
2027–2029: Obsežno preoblikovanje vlog
Do konca desetletja bodo mlajše vloge na področjih prava, prodaje, programiranja in medijev delno ali popolnoma avtomatizirane. Po ocenah Deloitte in PwC panoge, kot so pravo, finance, logistika in marketing, že prilagajajo zaposlovanje – od kandidatov zahtevajo znanje nadzora nad AI, ne več le izvrševanja nalog.
Vloge z največjim tveganjem:
- Pravni asistenti
- Mlajši razvijalci programske opreme
- Pisci vsebin
V tej fazi bo sodelovanje med človekom in AI postalo standard. Tisti, ki ne bodo znali nadzorovati, prilagoditi ali nadgraditi izhodov AI, bodo ostali zadaj.
2030 in naprej: Popolna prestrukturacija
Do leta 2030 bi lahko umetna inteligenca nadomestila ali korenito preoblikovala do 45 % trenutnih delovnih funkcij, navaja Svetovni gospodarski forum. Vloge, ki so veljale za varne – kot so osnovno novinarstvo, delo na recepciji in rutinski kadrovski postopki – bodo delno ali v celoti prevzeli inteligentni sistemi.
Čeprav vse skupaj zveni distopično, obstaja tudi svetla stran: pojavljajo se popolnoma nova delovna mesta. Vloge, kot so inženir navodil (prompt engineer), AI trener, revizor sintetičnih podatkov in upravitelj avtomatizacije, pred petimi leti še niso obstajale – danes pa jih iščejo številna podjetja.
Kateri poklic s tega seznama te je najbolj presenetil? Deli članek s prijatelji in preveri, če je njihova služba ogrožena!
Pogosta vprašanja
Katere so službe, ki izginjajo zaradi AI?
Najbolj ranljivi so poklici, ki vključujejo ponavljajoča se opravila in delujejo po vnaprej določenih pravilih – kot so agenti za podporo strankam, referenti za vnos podatkov, blagajniki in telemarketarji.
Zakaj umetna inteligenca ogroža pisce, novinarje in prevajalce?
AI orodja, kot so ChatGPT, Jasper in Claude, že danes pišejo SEO-optimizirane članke, povzetke in opise izdelkov, ki so pogosto zelo podobni človeškemu delu. Rutinske naloge v pisanju so zato med najbolj ogroženimi.
Ali bo umetna inteligenca zamenjala tudi programerje?
Mlajši razvijalci, ki pišejo osnovno ali ponavljajočo se kodo, so v nevarnosti. AI orodja, kot so GitHub Copilot, že nadomeščajo del njihovega dela. Kljub temu bodo izkušeni razvijalci, ki znajo sodelovati z AI, še vedno iskani.
Kakšna je prihodnost pravnih asistentov in administrativnih delavcev?
Pravne in administrativne naloge, ki temeljijo na vzorcih, so idealne za avtomatizacijo. Namesto da bi izginile, se bodo te vloge preoblikovale v nadzorne funkcije nad AI sistemi – na primer v “vodjo avtomatizacije”.
Do katerega leta naj bi AI nadomestila večino rutinskih del?
Po napovedih McKinseyja in Svetovnega gospodarskega foruma bo do leta 2030 avtomatiziranih do 45 % trenutnih delovnih funkcij, predvsem v administraciji, trgovini, pravnih storitvah in medijih.
Ali umetna inteligenca ustvarja tudi nova delovna mesta?
Da. Z razvojem AI nastajajo nova delovna mesta, kot so prompt inženir, AI trener, revizor sintetičnih podatkov in vodja avtomatizacije – AI poklici prihodnosti, ki pred nekaj leti sploh niso obstajali.
Kaj lahko naredim, če delam v poklicu, ki je ogrožen?
Priporočljivo je, da se dodatno izobrazite na področju digitalnih orodij, se naučite sodelovanja z AI ter razvijate mehke veščine, kot so kreativno razmišljanje, komunikacija in reševanje kompleksnih problemov.