Aktualne zimske olimpijske igre Milano-Cortina 2026 so postale test, kako daleč lahko AI poseže v prenos, trening in razumevanje športa. Poglejmo, kaj vse se odvija za zakulisami.
Medtem ko vznesenospremljamo naše zimske junakinje in junake na belih strminah ter stiskamo pesti, se v zakulisju Zimskih olimpijskih iger 2026 v Milano-Cortina odvijajo zanimive stvari. Kot so algoritmih, ki iz 810 kamer izluščijo trenutek, še preden se ga zavedamo. Ali pa droni, ki lovijo smučarje pri približno 120 km/h. In klepetalni robot, ki med prenosom v živo razloži pravila curlinga brez zamika.
Za Mednarodni olimpijski komite je to logičen korak. Po Parizu 2024, kjer je AI prvič resno vstopil v produkcijo, igre 2026 pravzaprav temeljijo na umetni inteligenci, zdaj ki povezuje prenos, podatke in trening.
Poglejmo, na kakšne načine umetna inteligenca spreminja enega največjih športnih dogodkov za človeštvo.
Preberi še: Kaj je ChatGPT v 2026 in 10 primerov uporabe, ki dejansko prihranijo čas
1. Športno dogajanje spremljajo droni
Med najbolj izstopajočimi tehnološkimi novostmi, ki so bile premierno predstavljene na olimpijskih igrah Milano Cortina, so FPV droni (first-person view). Gre za daljinsko vodena letala, ki v živo prenašajo sliko neposredno iz vgrajenih kamer ter gledalcem omogočajo hitre, dinamične in izjemno poglobljene poglede na tekmovalne proge in prizorišča, kot poudarja Exarchos.
Insane drone shot in real time, on broadcast. #WinterOlympics #MilanoCortina2026 pic.twitter.com/NuQNXjELhZ
— Peter Hayes (@AtPeterHayes) February 7, 2026
Olimpijske igre Milano Cortina obenem prinašajo tudi prvo uporabo 360-stopinjskih ponovitev v realnem času. Tehnologija, razvita v sodelovanju z Alibabo, združuje napredne večkamerne sisteme s stroboskopsko analizo ter omogoča spremljanje športnih dogodkov iz več zornih kotov. Gledalci lahko dostopajo do zamrznjenih kadrov, počasnih posnetkov in natančnih razčlenitev najbolj kompleksnih gibov vrhunskih športnikov.
Pomembno tehnološko nadgradnjo doživlja tudi curling, kjer je v uporabi napreden sistem sledenja kamnom. Gledalci lahko v živo spremljajo pot kamna, njegovo hitrost in rotacijo med samo igro, pojasnjuje Exarchos. Kamere, nameščene na tirnicah nad igriščem, skupaj s posnetki na ravni ledu izboljšujejo preglednost dogajanja, medtem ko natančna grafika gibanja in podatki o zmogljivosti v realnem času curling predstavljajo bolj razumljivo, pregledno in privlačno športno izkušnjo.
Preberi še: Največji AI miti v 2026 (in zakaj jim ljudje še vedno verjamejo)
2. Olympic GPT: novi AI pomočnik olimpijskih iger
Iščete hitre in zanesljive odgovore o letošnjih olimpijskih tekmovanjih? Olympic GPT je zasnovan kot inteligentni digitalni vodnik za obiskovalce spletne strani Olympics.com. Gre za orodje, posebej razvito za vsebine, povezane z olimpijskimi igrami, ki v realnem času zagotavlja rezultate, razlaga pravila posameznih disciplin in se prvič tudi neposredno odziva na vprašanja o dogodkih, ko se ti odvijajo v živo.
AI-ustvarjeni povzetki člankov na Olympics.com gledalcem in bralcem omogočajo hiter pregled ključnih informacij. Ti kratki, jasno strukturirani povzetki izpostavljajo najpomembnejše poudarke, pomagajo uporabnikom pri izbiri tem, v katere se želijo poglobiti, ter so posebej optimizirani za dostopnost in pregledno branje na mobilnih napravah.
Vprašanje tipa “Zakaj je ta skok dobil nižjo oceno?” ali “Kako se točkovanje v biatlonu razlikuje od prejšnjih iger?” dobi takojšen, kontekstualen odgovor. Olympic GPT se naslanja izključno na preverjene uradne podatke: rezultate, urnike, pravila in arhive Mednarodnega olimpijskega komiteja. To ni eksperiment odprtega interneta, ampak zaprt informacijski sistem.
3. Virtualna video produkcija v oblaku
Na zimskih olimpijskih igrah 2026 se velik del televizijske produkcije seli v oblak. Klasične mobilne enote za zunanjo produkcijo (OB) nadomeščajo virtualni OB-sistemi, ki omogočajo zajem in distribucijo posnetkov prek decentraliziranih, v oblaku gostovanih produkcijskih procesov. Organizatorji poudarjajo, da takšen pristop zmanjša porabo energije za približno 50 % ter hkrati omogoča oddaljeno produkcijo športov, kot sta curling in hitrostno drsanje.
Vsi prenosi potekajo prek popolnoma oblačne glavne nadzorne sobe (master control room), sistema, ki je bil letos že uspešno preizkušen na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Med testiranjem je postavitev zahtevala 75 % manj fizičnega prostora v primerjavi s prejšnjimi izvedbami ter dosegla kar 65 % zmanjšanje porabe energije, kar potrjuje učinkovitost in trajnost oblačne produkcije športnih prenosov.
4. Ko olimpijske igre postanejo podatkovni sistem
Ko se prenos enkrat preseli v oblak, olimpijske igre nehajo biti le televizijski dogodek. Postanejo podatkovni sistem v realnem času. Milano-Cortina 2026 to odkrito priznavajo in temu prilagajajo infrastrukturo.
Produkcijski načrt je brutalen po obsegu: približno 810 kamer, več kot 1.800 mikrofonov, 23 produkcijskih galerij in več virtualiziranih OB-enot, ki delujejo kot programska oprema, ne kot tovornjaki. Takšna količina signala ni več obvladljiva ročno. Zato vstopi avtomatizacija.
Ključni del je t. i. automated content description. Sistem v realnem času analizira video tokove, prepoznava športnike, discipline, kontekste in ključne trenutke, nato pa iz prenosa samodejno ustvarja klip-e, opise in metapodatke. Za urednike to pomeni manj iskanja in več odločanja. Za broadcasterje hitrejše lokalizirane highlight-e. Za digitalne platforme pa nekaj še pomembnejšega: iskanje po videu, kot da bi šlo za Google Search.
To ni teorija. Na prejšnjih igrah je podoben sistem ustvaril več kot 100.000 unikatnih klipov, namenjenih različnim trgom in platformam. Leta 2026 se ta logika prvič v celoti preseli tudi na zimske discipline, kjer je kontekst še bolj kompleksen: več kamer, slabša vidljivost, hitrejše akcije.
5. AI modeli Google DeepMind prinašajo novo biomehansko analitiko za športnike
Če je večina olimpijske AI usmerjena k gledalcem, se najzanimivejši premik za športnike dogaja stran od kamer. V sodelovanju z ameriško smučarsko in deskarsko zvezo razvijajo pri Google DeepMind in Google Cloud orodje, ki analizira gibanje telesa brez senzorjev, markerjev ali laboratorijev.
Gre za markerless motion capture, ki iz navadnega videoposnetka, posnetega celo s pametnim telefonom, rekonstruira biomehaniko gibanja. Tudi skozi zimsko opremo. Tudi na terenu. Model prepozna kote sklepov, časovne zamike, rotacije in prenos teže ter jih primerja s prejšnjimi vožnjami ali referenčnimi modeli.
Ključna novost ni zgolj natančnost, ampak dostopnost. Trening, ki je bil prej rezerviran za elitne centre z dragimi kamerami in senzorji, se seli v vsakdanjo analitiko. Športnik lahko po treningu dobi povratne informacije, ki so bile še pred nekaj leti znanstvena fantastika.
Sistem je povezan tudi z generativnimi modeli, kar pomeni, da trenerji in športniki do podatkov ne dostopajo več prek zapletenih grafov, temveč pogovorno. Primerjava voženj, iskanje napak, simulacija alternativnih gibov. Podatki postanejo razumljivi, ne le natančni.
Zaključna misel
Milano-Cortina 2026 ni dogodek, kjer bi umetna inteligenca ukradla pozornost (čeprav se tako morda na trenutke zdi). Če bo vse delovalo, bo večino časa skoraj nevidna. V prenosu, ki je bolj tekoč. V podatkih, ki jih je lažje razumeti. In v treningu, ki temelji manj na občutku in bolj na meritvah.
A prav tu se skriva dilema. Ko algoritmi odločajo, kateri trenutki postanejo highlight-i in kako je šport razložen, se počasi spreminja tudi to, kaj sploh štejemo kot pomembno. Droni pokažejo hitrost, Olympic GPT razloži pravila, podatki zapolnijo vrzeli. Vprašanje je, kdo ima zadnjo besedo.
OI 2026 so test, ali lahko tehnologija športu pomaga, ne da bi ga preoblikovala po svoji meri. Če bo AI gledalcu dala več razumevanja, je to napredek. Če pa bo šport skrčila na tisto, kar najbolje zadrži pozornost, bo cena višja, kot se zdi na prvi pogled.
