Ali je AI naslednji dot-com mehurček?

Priliv večmilijardnih naložb v umetno inteligenco je sprožil razprave o tem, ali se sektor morda sooča z balonom, podobnim tistemu iz časa dot-com obdobja. Kdaj bi lahko mehurček počil?  

V zadnjih dveh letih je umetna inteligenca postala gonilna sila svetovnih trgov. Po podatkih Statista je globalni AI trg v 2025 dosegel več kot 250 milijard USD, kar je dvakrat več kot leto prej. Delnice podjetij, povezanih z umetno inteligenco – od Nvidie do Microsofta – so se v istem obdobju povečale za več kot 200 %, vlagatelji pa v Silicijevi dolini govorijo o “največji tehnološki priložnosti stoletja”.

Toda za vsako tehnološko revolucijo se skriva vprašanje, ki ga vsi poznamo, a se mu redko upamo postaviti: ali smo sredi inovacijskega zlata mrzlice ali novega mehurčka? Primerjava z dot-com obdobjem se ponuja sama – milijarde dolarjev kapitala, bliskovit porast startupov in nerealna pričakovanja o rasti brez meja.

V nadaljevanju si bomo pogledali, kaj se lahko naučimo iz dot-com obdobja, kje so vzporednice z današnjim AI boomom, in predvsem – ali tokrat res “ni enako kot zadnjič”.

Preberi še: Top AI orodja za produktivnost 2025: Katera resnično prihranijo čas?

Kaj je bil dot-com mehurček?

Ob koncu devetdesetih je svet prvič okusil moč interneta – in hkrati njegovo nevarnost. Med letoma 1995 in 2000 so se vrednosti internetnih podjetij na borzi Nasdaq povečale za več kot 400 %, saj so vlagatelji množično vlagali v vse, kar je imelo v imenu “.com”.

V času vrhunca je bil Nasdaq vreden skoraj 6,7 bilijona USD, a marca 2000 je trg strmoglavil. V manj kot dveh letih je izgubil 78 % vrednosti, s čimer je izginilo več kot 5 bilijonov USD premoženja.

Najbolj znani primeri propadov so postali simboli investicijske slepote:

• Pets.com, ki je porabil 300 milijonov dolarjev, preden je prodal komaj 600.000 USD prihodkov,
• Webvan, vrednoten na 4,8 milijarde USD brez trajnostnega modela,
• in eToys, ki je oglaševal rekordne rasti, dokler ni izgubil vse zaloge kapitala v enem letu.

Tisto obdobje je imelo vse klasične znake balona: nenadzorovano financiranje, medijsko evforijo, podjetja brez prihodkov in prepričanje, da »to pot je vse drugače«. Ko je trg počil, se je pokazalo, da večina podjetij ni imela niti produkta niti poslovnega modela.

Toda hkrati je prav ta kriza ustvarila temelje današnjega spleta. Iz pepela so vstala podjetja, kot so Amazon, eBay in Google, ki so pokazala, da so inovacije trajne – če jih spremlja realna vrednost.

Preberi še: Kaj so AI agenti in v čem se razlikujejo od GPT-jev

Podobnosti med Ai boomom in dot-com obdobjem

Ko je leta 2022 OpenAI predstavil ChatGPT, je umetna inteligenca iz akademskega zanimanja postala gospodarski fenomen. V treh letih se je trg spremenil hitreje, kot je internet v devetdesetih. Po podatkih Crunchbase je število AI startupov naraslo s 15.000 leta 2021 na več kot 58.000 v 2025 – rast, ki spominja na eksplozijo spletnih podjetij pred četrt stoletja.

Tudi dinamika vlaganj je osupljiva. Samo v letu 2024 so vlagatelji po vsem svetu v AI podjetja vložili več kot 50 milijard USD tveganega kapitala, kar je skoraj trikrat več kot celoten sektor “cloud computing” v svojih najboljših letih. Največji delež teh naložb je skoncentriran v ZDA, kjer se za vodilna imena, kot so Anthropic, OpenAI in Inflection AI, bije prava kapitalska vojna.

Na borzi je zgodba še bolj izrazita. Nvidia, ki proizvaja čipe za pogon generativne umetne inteligence, je od 2022 povečala svojo tržno vrednost za več kot 1.000 %, in zdaj presega 2,5 bilijona USD – kar je več kot vrednost Amazona in Googla skupaj v letu 2018. Microsoft je v istem obdobju zrasel za 220 %, predvsem zaradi partnerstva z OpenAI in integracije AI funkcij v Office in Azure.

Tako kot pri dot-com maniji se tudi zdaj pojavlja občutek, da gre za zgodovinski trenutek, kjer “kdor ni zraven, zaostaja”. AI je postal nova sveta mantra inovacij, kapital pa se preliva v vse, kar ima oznako “AI-powered”. A prav ta evforija je lahko tudi znak nevarnosti – podobno kot so bili nekoč investitorji prepričani, da bo vsak startup s spletno domeno spremenil svet.

Preberi še: 8 poklicev, ki jih bo zamenjala umetna inteligenca (in to prej, kot si morda mislite)

Ključne razlike – zakaj morda tokrat ni enako

Na površini se zgodba ponavlja: hiper-rast, navdušenje vlagateljev, nove milijardne vrednosti in tisoči startupov, ki trdijo, da bodo spremenili svet. Toda pod površjem je tokrat nekaj bistveno drugače.

1. Dejanski prihodki: Leta 2000 je bila večina podjetij iz dot-com vala v fazi “pred prihodki” – vlagatelji so kupovali obljube. Danes pa AI sektor vodijo korporacije z dokazano profitabilnostjo. Microsoft, Nvidia in Google skupaj ustvarijo več kot 600 milijard USD letnih prihodkov, od tega že več kot 20 % neposredno iz AI produktov in storitev. To niso sanje, temveč denarni tokovi, ki financirajo nadaljnji razvoj.

2. Infrastruktura: Internet v devetdesetih je temeljil na optimizmu, AI pa na računalniški moči. Po podatkih IDC bo globalna vrednost infrastrukture za umetno inteligenco (podatkovni centri, grafični procesorji, omrežja) do leta 2026 presegla 150 milijard USD – investicije, ki gradijo dejanski fizični temelj nove ekonomije.

3. Uporaba in doseg: Leta 1999 je bil dostop do interneta omejen na približno 400 milijonov ljudi. Danes ima ChatGPT več kot 800 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov, AI funkcije pa so vgrajene v več kot 3 milijarde Google Workspace računov. Gre za takojšnjo množično uporabo, ne za obljubo “nekega dne”.

4. Učinek verige: umetna inteligenca ne ustvarja nove industrije, temveč preoblikuje obstoječe – zdravstvo, finance, proizvodnjo in zabavo. McKinsey ocenjuje, da bo AI do leta 2030 povečal globalno produktivnost za do 1,5 % letno, kar bi v svetovno gospodarstvo prineslo dodatnih 7 bilijonov USD.

Z drugimi besedami: tokrat je zrak v balonu morda res vroč, a balon ima trdno ogrodje.

Preberi še: 5 najboljših ChatGPT alternativ v 2025: Claude, Gemini, Perplexity, Copilot in Grok. Kateri je najboljši? 

Kje se skrivajo tveganja in potencialni baloni?

Čeprav ima današnji AI sektor trdnejše temelje kot dot-com podjetja pred 25 leti, se pod površjem že pojavljajo znaki tržne euforije. Rast vrednosti pogosto presega rast prihodkov, medtem ko vlagatelji tekmujejo za deleže v industriji, ki jo poganja več optimizma kot realizma.

1. Koncentracija kapitala v peščici podjetij

Po podatkih Goldman Sachs pet podjetij – Microsoft, Apple, Nvidia, Google in Amazon – zdaj predstavlja več kot 42 % celotne vrednosti indeksa S&P 500. To je najvišja koncentracija v zgodovini trga. Če bi se vrednost teh delnic zmanjšala le za 20 %, bi S&P 500 izgubil približno 8 % vrednosti. Takšna odvisnost od peščice podjetij povečuje sistemsko tveganje, podobno kot je Cisco v dot-com obdobju vlekel celoten Nasdaq navzdol.

2. Precenjene delnice in skladi

AI ETF-ji, kot je Global X Robotics & AI ETF, so v letu 2024 zrasli za več kot 110 %, medtem ko so prihodki podjetij v teh portfeljih povečali le za 23 %. Investitorji danes plačujejo štiri- do petkratnik realne rasti, kar je skoraj identično razmerje kot pri internetnih delnicah tik pred zlomom leta 2000. To pomeni, da trg že zdaj odraža nerealna pričakovanja o prihodnjih dobičkih.

3. Startup vrednotenja brez prihodkov

Po ocenah Morgan Stanley je med vsemi AI startupi kar 30–40 % podjetij precenjenih za vsaj dvakrat glede na letne prihodke. Približno 25 % teh startupov nima komercialnega produkta, a je vseeno prejelo milijonske investicije. Vse več podjetij ima v imenu “AI”, ne pa tudi dejanskega modela ali produkta – kar je neposredna vzporednica z internetnimi podjetji iz poznih devetdesetih.

5. Energetski in okoljski stroški

Usposabljanje velikih modelov stane več, kot si večina predstavlja. Trening GPT-4 je po podatkih OpenAI porabil več kot 1,3 GWh električne energije – toliko, kot jo v enem letu porabi 5.000 gospodinjstev. Če bo število AI modelov še naprej naraščalo s to hitrostjo, bodo okoljski stroški postali realno tveganje, ki bi lahko sprožil regulatorne omejitve in zvišal stroške razvoja.

6. Špekulativni derivati in “AI manija”

Poleg delnic in skladov se pojavlja nov razred tveganih naložb – t. i. AI kriptovalute in microcap delnice. Njihova skupna tržna kapitalizacija je med januarjem 2024 in oktobrom 2025 poskočila s 700 milijonov na več kot 7 milijard USD, kar pomeni 900%  rast v manj kot letu dni. Gre za klasičen znak špekulativnega vala, kjer vrednosti rastejo brez ustrezne ekonomske osnove.

Vse to še ne pomeni, da je AI balon na robu pokanja – a kaže, da se inovacija in špekulacija nevarno približujeta točki, kjer bo trg moral izbrati, kdo v resnici ustvarja vrednost in kdo samo sledi vročemu trendu.

Vlada in politika v tekmi za umetno inteligenco

Javna politika oblikuje, kako se bo razvijal razcvet umetne inteligence – in kako bodo vlade morda omejile tveganje balona. V ZDA sta tako Trumpova kot Bidenova administracija umetno inteligenco obravnavali kot temelj nacionalne varnosti in gospodarske moči, kar sledi dolgi tradiciji uporabe javnih naložb za spodbujanje zasebnih inovacij.

Kitajska se je odločila za državno vodeno pot ter vlaga ogromna sredstva v domača podjetja z umetno inteligenco, da bi zmanjšala odvisnost od ameriške tehnologije. Evropa se medtem osredotoča na regulacijo umetne inteligence, vendar dodaja tudi ukrepe, ki spodbujajo inovacije – kot sta Akcijski načrt za umetno inteligenco na evropski celini in 1-milijardni sklad Apply AI, da bi ostala konkurenčna.

Tvegani kapital in državni premoženjski skladi trenutno vlagajo ogromne vsote vnaprej, v upanju, da bo uporaba umetne inteligence dohitevala rast naložb. Če se to ne bo zgodilo, tvegajo, da bodo imeli nasedla sredstva – podobno kot neizkoriščena optična omrežja po zlomu dot-com balona. Za podjetja je ključno, da umetno inteligenco uporabijo za ustvarjanje resnične vrednosti, kot je to po recesiji v zgodnjih 2000-ih uspelo Amazonu, namesto da slepo sledijo medijskemu navdušenju.

Če AI ni balon – kaj potem je?

Kaj, če tokrat res ni balon? Kaj, če je to zgolj naravni kaos vsake velike revolucije – faza, kjer se hype in realnost prepletata, dokler ne ostanejo samo resnični zmagovalci? Tako kot po zlomu dot-com v 2000, bo tudi tu preživel le tisti del industrije, ki ima resnične prihodke, uporabnike in infrastrukturo. Podjetja, kot sta Nvidia in Microsoft, že ustvarjajo dobičke v milijardah, ne zgolj obljub. Tudi uporaba umetne inteligence je realna: več kot tri četrtine podjetij po svetu jo zdaj uporablja v vsakodnevnih procesih. Če pride do popravka, bo to verjetno čiščenje trga, ne kolaps tehnologije. Baloni počijo, revolucije pa preživijo – in AI vse bolj deluje kot slednje.

Zaključna misel

Zgodovina se redko ponovi popolnoma enako, a se pogosto rima. Dot-com obdobje nas je naučilo, da vsaka tehnološka revolucija najprej prinese evforijo, nato realnost – in na koncu trajnost. Umetna inteligenca se danes nahaja nekje med prvima dvema fazama. AI ni le modna beseda, temveč infrastruktura nove digitalne ekonomije. Toda kot pri vsaki revoluciji bo tudi tu prišlo do presejanja. Del podjetij bo izgorel, del pa bo postavil temelje za naslednja desetletja. Vlagatelji bi morali v 2025 razmišljati manj o tem, kateri AI token ali startup bo naslednji velik zadetek, in bolj o tem, kateri bodo še obstajali čez pet let. Zgodovina je jasna: resnični zmagovalci niso tisti, ki so najglasnejši, ampak tisti, ki gradijo počasneje – in preživijo.

Pogosta vprašanja