Bitcoin ali zlato: Kaj je boljša investicija?

Bitcoin velja za digitalno zlato. Vendar se zlato in Bitcoin bistveno razlikujeta po svojih značilnostih, profilih tveganja in vlogi v naložbenem portfelju. Kateri je torej boljša investicija?

Ključni poudarki:

• Zlato je dolgotrajno zaupanja vreden hranilec vrednosti in varovalka pred tržnimi nihanji
• Bitcoin je novejše, inovativno digitalno premoženje, ki je decentralizirano in neodvisno od vladnega nadzora
• Izbira boljše naložbe med njima je odvisna od vaše nagnjenosti k tveganju, naložbenih ciljev, strategije in višine kapitala, ki ga lahko tvegate.

Gospodarstveniki pogosto opozarjajo na bližajočo se recesijo, kot je bilo videti v primeru velike recesije 2008 in kratke recesije zaradi COVID-19. Te ponavljajoče se gospodarske recesije so ponovno spodbudile zanimanje vlagateljev za zmanjšanje izgub v takšnih obdobjih. Tradicionalno so se vlagatelji zanašali na plemenite kovine, kot sta zlato ali srebro, da bi se zavarovali pred izgubami na delniškem trgu v času gospodarskega upada – kar je še vedno učinkovita strategija. Vendar se v zadnjem času Bitcoin pojavlja kot nova alternativa za ohranjanje kapitala. Bitcoin je sčasoma pridobil precejšnjo prepoznavnost in podporo, zato se začenjajo kazati trendi, zaradi katerih je zanimiva možnost za vlagatelje, ki jih skrbi vpliv recesije.

Bitcoin in zlato: Zgodovina

Bitcoin (BTC) je z zlatom povezan že od svojega nastanka. Čeprav v beli knjigi Bitcoina zlato ni eksplicitno omenjeno, je Satoshi Nakamoto ob predstavitvi Bitcoina leta 2009 v prispevku na forumu Bitcointalk poudaril pomanjkanje zlata kot eno ključnih lastnosti. S tem je poudaril pomen fiksne omejitve ponudbe Bitcoina, ki znaša 21 milijonov kovancev. Tržna vrednost Bitcoina se pogosto primerja z ogromno vrednostjo zlata, ki znaša 12,8 bilijona dolarjev. Strokovnjaki za kriptovalute pogosto omenjajo odobritev ETF za zlato iz leta 2004 kot ključno gonilo rasti cene zlata, pri čemer vlečejo vzporednice s potencialno trajektorijo rasti cene Bitcoina. Najprej si poglejmo zgodovinsko ozadje in notranje vrednosti teh dveh sredstev:

Zlato: uveljavljeni standard

Vloga zlata kot hranilnika vrednosti je stara kot sama civilizacija. Ta dragocena kovina je že tisočletja zaželena zaradi svoje redkosti, lepote in nespremenljivih lastnosti. Njegova notranja vrednost izhaja iz teh fizikalnih lastnosti, zaradi česar je oprijemljivo sredstvo. Zgodovinski kontekst zlata je bogat in raznolik, saj je služilo kot valuta, simbol bogastva ter varovalo pred gospodarskimi pretresi in inflacijo. Zlato je imelo skozi zgodovino ključno vlogo pri oblikovanju gospodarstev. Od zlatega standarda, ki je valute neposredno vezal na zlato, do njegovega statusa v sodobnih financah kot “varnega pribežališča”, je pot zlata prepletena z zgodovino gospodarskega razvoja. Njegova sposobnost, da ohrani vrednost skozi čas, ne glede na geopolitične ali gospodarske pretrese, utrjuje njegov status zanesljive naložbene izbire.

Bitcoin: digitalna revolucija

Bitcoin pa je izdelek 21. stoletja. Nastal je kot odgovor na finančno krizo v letih 2007-2008, saj je ponujal decentraliziran in digitalen pristop k valuti. V nasprotju z zlatom vrednost Bitcoina ne izhaja iz fizičnih lastnosti, temveč iz tehnoloških in konceptualnih inovacij. Bitcoinova notranja vrednost izhaja iz njegovih edinstvenih lastnosti: decentraliziranega omrežja, ki ni pod vladnim nadzorom, omejene ponudbe 21 milijonov kovancev, ki zagotavlja redkost, podobno kot pri plemenitih kovinah, ter pregledne in nespremenljive glavne knjige, znane kot veriga blokov ali blockchain. Zaradi teh lastnosti se je Bitcoin začel obravnavati kot »digitalno zlato«, novodobno hranilnico vrednosti, ki lahko revolucionarno spremeni naše razmišljanje o denarju in naložbah.

Bistvene razlike

Zlato je že tisočletja temeljni kamen v gospodarstvu in na trgih, saj služi kot sredstvo menjave in orodje za ohranjanje premoženja. Nasprotno pa se je Bitcoin pojavil leta 2009 in je šele po nekaj letih postal splošno priznan. Te in druge bistvene razlike ponujajo vpogled v to, katero od teh sredstev bi lahko bilo primeren dodatek k vašemu naložbenemu portfelju. Tukaj so najpomembnejše razlike med njima:

1. Regulacija

Vlade in finančne institucije po vsem svetu priznavajo zlato, z njim pa se trguje na številnih blagovnih borzah po vsem svetu. Te borze skupaj z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi zagotavljajo raven preglednosti, varnosti in standardizacije na trgu zlata. V številnih državah za transakcije z zlatom veljajo predpisi glede obdavčitve, poročanja in v nekaterih primerih celo lastništva. Na primer, o velikih transakcijah je večinoma treba poročati regulativnim organom, da se prepreči pranje denarja in druge nezakonite dejavnosti. Ti predpisi ustvarjajo varno okolje za vlagatelje, čeprav z določeno stopnjo birokratskega nadzora.

Bitcoin pa je relativno novo in digitalno premoženje, zato je regulativna slika zelo zelo drugačna – zato se je kripto prostora rudi prijel vzdevek »Divji zahod«. Decentralizirana narava kriptovalut in njihova »mladost« pomenita, da zanje ne veljajo ista pravila in strukture, ki urejajo tradicionalne finančne sisteme. Vendar je pomanjkanje osrednje regulacije dvorezen meč. Po eni strani omogoča večjo svobodo in zasebnost pri transakcijah. Po drugi strani pa predstavlja izziv v smislu pravnega priznavanja in zaščite. Regulativna stališča do bitcoinov se po svetu zelo razlikujejo: nekatere države jih sprejemajo (El Salvador celo priznava kot zakonito plačilno sredstvo), druge uvajajo stroge predpise, nekatere pa jih popolnoma prepovedujejo.

Regulativna negotovost sveta kritpovalut zajema vidike, kot so obdavčitev, zakonitost uporabe in zahteve za poročanje, ki se lahko med posameznimi jurisdikcijami močno razlikujejo. To spremenljivo regulativno okolje je lahko za vlagatelje hkrati tveganje in priložnost. Pomanjkanje enotne regulacije povzroča večjo stopnjo negotovosti v primerjavi z bolj tradicionalnimi razredi premoženja. 

Prav tako pa svet kriptovalut postaja prevelik, da bi ga ignorirali, zato se tudi nad njim vršijo številni regulativni pritiski, kot je na primer pregon kripto borze Binance iz ZDA, ki je platformo stal več kot 4 milijarde dolarjev. Tudi EU ni mogla več ignorirati kriptovalut, za kar so vzpostavili pravni okvir MiCa, ki predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi standardiziranega regulativnega okolja za kriptovalute po vsej EU.

2. Likvidnost

Likvidnost, tj. kako enostavno je mogoče sredstvo kupiti ali prodati na trgu, ne da bi to vplivalo na njegovo ceno, se med zlatom in bitcoini precej razlikuje. Zlato s svojo večstoletno zgodovino kot hranilec vrednosti uživa visoko likvidnost na svetovnih trgih. Vendar pa njegova fizična narava nalaga določene omejitve. Potreba po fizični dostavi in varnem skladiščenju ter regulativni in davčni vidiki lahko včasih ovirajo likvidnost zlata. Poleg tega čas trgovanja z zlatom, ki je vezan na tržne operacije, dodaja še eno plast omejitev.

Na drugi strani pa se Bitcoin pojavlja kot zelo likvidno sredstvo. Njegova digitalna oblika omogoča hitre in brezmejne transakcije, ki so pogosto opravljene v nekaj minutah. K tej neposrednosti prispeva tudi razpoložljivost trgov kriptovalut 24/7, kar je v popolnem nasprotju s tradicionalnimi urami trgovanja z zlatom. Vendar je likvidnost bitcoinov dvorezen meč, ki se prepleta z njihovo zloglasno nestanovitnostjo. Čeprav lahko to pomeni višje potencialne donose, pa prinaša tudi precejšnje tveganje, saj lahko vrednost Bitcoina v zelo kratkih obdobjih divje niha. In tako pridemo do naslednje ključne razlike:

3. Nestanovitnost

Zlato je bilo v preteklosti simbol stabilnosti. Njegova cenovna gibanja sicer niso imuna na nihanja, vendar so na splošno zmerna in postopna. Ta stabilnost izhaja iz uveljavljene vloge zlata v svetovnem gospodarstvu kot hranilnika vrednosti in varovala pred inflacijo. Vrednost zlata se običajno ne odziva ostro na kratkoročna tržna gibanja, zato je relativno manj nestanovitna naložba. Zaradi te lastnosti je zlato postalo prednostna izbira za tiste, ki iščejo varno premoženje, zlasti v času gospodarske negotovosti.

Bitcoin pa je po drugi strani sinonim za visoko volatilnost. Bitcoin je od svojega nastanka doživljal dramatična nihanja cen. To digitalno premoženje lahko v zelo kratkem obdobju pridobi ali izgubi znaten del vrednosti, na kar vplivajo različni dejavniki, vključno s tržnim razpoloženjem, novicami o regulativnih ukrepih in tehnološkim razvojem. Volatilnost bitcoina je deloma posledica njegove razmeroma kratke zgodovine in rastoče, a še vedno razvijajoče se tržne infrastrukture.

4. Varnost

Zlato je že dolgo cenjeno zaradi svoje fizične varnosti. Shranjeno v trezorjih in bankah je zaščiteno na način, ki ga je težko prebiti. Njegova fizična narava zahteva varne rešitve za shranjevanje, kot so trezorji ali osebni sefi, ki mu dodajajo še dodatno raven materialne varnosti. Status zlata kot varnega premoženja je dobro uveljavljen, saj je v preteklosti ohranjalo vrednost in zagotavljalo stabilnost tudi v nestanovitnih tržnih razmerah. Ta stabilnost se kaže v njegovi vlogi varovala pred inflacijo in sposobnosti ohranjanja vrednosti skozi čas. Varnost zlata povečujeta tudi njegova regulacija in razumevanje s strani centralnih organov, kar vlagateljem zagotavlja strukturirano in dobro regulirano tržno okolje

Bitcoin, ki predstavlja digitalno mejo, ponuja drugačno varnost. Temelj varnosti Bitcoina je njegova osnovna tehnologija veriženja blokov, ki zagotavlja, da so transakcije zabeležene v porazdeljeni knjigi, kar zagotavlja preglednost in nespremenljivost. Vendar pa digitalna narava Bitcoina prinaša tudi edinstvene izzive. Na trgu kriptovalut je bilo že veliko hekerskih vdorov, ki so povzročili velike izgube. Za imetnike bitcoinov je ključnega pomena, da svoja sredstva zavarujejo v t.i. strojnih denarnicah ali rešitvah za hladno shranjevanje, da bi zmanjšali tveganje digitalne kraje. Decentralizirana narava Bitcoina ga izvzema iz tradicionalnega bančnega ali vladnega nadzora, kar še povečuje njegovo privlačnost kot neodvisnega sredstva. Kljub temu ta neodvisnost prinaša odgovornost za upravljanje osebne varnosti, saj je ukradene bitcoine zelo težko povrniti.

5. Davki

Obdavčitev naložbenih sredstev, kot sta bitcoin in zlato, je ključni dejavnik za potencialne vlagatelje. Ti dve sredstvi sta različno obdavčeni, kar odraža njuno različno naravo v finančnem svetu:

Ob nakupu in prodaji naložbenega zlata so fizične in pravne osebe oproščene plačila davka na dodano vrednost, fizične osebe pa so oproščene tudi davka na kapitalski dobiček.

Bitcoin, ki predstavlja novo dobo digitalnega premoženja, spada v Sloveniji v kompleksnejšo davčno kategorijo. Obdavčitev kriptovalut je lahko zapletena in je odvisna od različnih dejavnikov, kot sta trajanje imetništva in narava transakcij. Dobički od naložb v bitcoine so obdavčeni z davkom na kapitalski dobiček, podobno kot pri zlatu, vendar se način izračuna lahko razlikuje. Davčne posledice se lahko na primer razlikujejo glede na to, ali je Bitcoin v lasti kot dolgoročna naložba ali se z njim pogosto trguje. Zaradi te zapletenosti morajo biti vlagatelji bolj pozorni pri razumevanju davčnih zakonov in po možnosti poiskati strokovni nasvet za njihovo obvladovanje.

Če vas zanima obdavčitev kriptovalut v Sloveniji, si preberite naš članek. Ali pa si preberite tega.

6. Preverljivost

Tako na trgu zlata kot tudi na trgu bitcoinov je vpliv papirnega ali sintetičnega premoženja na dejansko promptno ceno problem. Vendar pa se bistveno razlikujeta v smislu preverljivosti sredstev. Medtem ko terminske pogodbe in promptni ETF-ji tako za Bitcoin kot za zlato pogosto nimajo dejanskega sredstva, ki ga predstavljajo, se zmožnost preverjanja teh sredstev pri vsakem od njiju izrazito razlikuje. V primeru zlata je preverjanje obstoja dejanskega fizičnega zlata, ki podpira promptne ETF-je, lahko zahtevno. To pomanjkanje neposrednega preverjanja pogosto vodi do situacij, ko spot ETF-ji delujejo kot delne rezerve – dejansko fizično zlato, ki jih podpira, morda ni v celoti na voljo, kar zmanjšuje preglednost in zanesljivost sistema.

Nasprotno pa se bitcoin odlikuje po svoji večji preverljivosti in zmožnosti zagotavljanja dokaza o rezervah. Ta lastnost znatno zmanjšuje tveganje, povezano s praksami delnih rezerv, ter vlagateljem ponuja preglednejši in zanesljivejši sistem.

Bitcoin ETF v primerjavi ETF za zlato 

Medtem ko je ETF za zlato v uporabi že od 2003, pa je Bitcoin ETF najbrž pred vrati. In medtem ko so ETF-ji za zlato znani po svoji likvidnosti in nižjem profilu tveganja v primerjavi z drugimi vrstami naložb. Po drugi strani so (oz. bodo) Bitcoin ETF-ji novejša in bolj dinamična naložbena možnost. Ti skladi sledijo ceni Bitcoina in vlagateljem omogočajo, da se izpostavijo Bitcoinu, ne da bi neposredno kupovali in hranili digitalno valuto. S tem odpadejo zapleteno upravljanje kripto denarnic in varnostni pomisleki. Vendar pa so ETF-ji Bitcoin povezani z notranjo nestanovitnostjo Bitcoina, zaradi česar so potencialno bolj tvegana naložba v primerjavi z ETF-ji zlata. Poleg tega se regulativno okolje za Bitcoin ETF-je še vedno razvija, kar vlagateljem dodaja še eno raven premisleka.

Kot je poročal CryptoCompare, so imela investicijska sredstva, usmerjena v Bitcoin, vključno z izdelki, kot so Grayscale Bitcoin Trust in različni vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi, julija 2023 skupno vrednost 24 milijard dolarjev. Ta številka predstavlja približno 4,2% takratne tržne kapitalizacije Bitcoina, ki je znašala 570 milijard dolarjev. Tudi če upoštevamo približno 1,66 milijona BTC v lasti institucionalnih vlagateljev, to predstavlja le 8,5% celotne tržne vrednosti Bitcoina.

Za primerjavo: vrednost z zlatom podprtih produktov ETF je junija znašala 215 milijard dolarjev, kar je približno 1,7% celotne tržne vrednosti zlata. Vendar je treba opozoriti na znatna fizična imetja zlata vlad in bank, ki se pogosto ne odražajo v bitcoinih zaradi regulativnih preferenc, ki upravitelje skladov silijo k produktom BTC, ki kotirajo na borzi. Centralne banke in Mednarodni denarni sklad imajo na primer v lasti približno 46.603 tone zlata v vrednosti približno 2,84 bilijona USD. Poleg tega zasebne naložbe v zlate palice in kovance prispevajo še 45.000 ton, ki so vredne približno 2,74 bilijona dolarjev. Skupaj te naložbe v zlato znašajo približno 5,8 bilijona dolarjev oziroma 45,2 % tržne vrednosti zlata.

Ti podatki kažejo, da je vloga Bitcoina kot hranilnika vrednosti med institucionalnimi vlagatelji v primerjavi z zlatom precej manjša. To se odraža v tržni vrednosti Bitcoina, ki v času pisanja tega članka znaša 830 milijard dolarjev in je bistveno nižja (za 92 %) od tržne vrednosti zlata, vodilne plemenite kovine.

Bitcoin bi lahko uspel, tudi če ne služi kot digitalno zlato 

Tržna vrednost Bitcoina lahko znatno naraste, morda do 2,9 bilijona dolarjev, tudi če ne bo postal splošno sprejeta hranilnica vrednosti za institucionalne vlagatelje. To rast bi lahko spodbudilo vse večje povpraševanje po decentraliziranih digitalnih valutah, zlasti ker se tradicionalni finančni sistemi soočajo z različnimi izzivi. V tem kontekstu postaja vse pomembnejši edinstven položaj bitcoina kot globalnega, necenzuriranega medija za transakcije. 

Poleg tega se bo obseg transakcij verjetno povečal tudi zaradi vse večjega vključevanja Bitcoina v e-trgovanje in digitalne tržnice. Ker vse več ljudi išče alternative običajnim načinom plačevanja, bi lahko inherentna redkost in praktična uporabnost bitcoina ustvarila samozadosten cikel povečevanja vrednosti. To nakazuje, da potencialna rast cene Bitcoina morda ne bo odvisna samo od tega, ali ga bodo institucije sprejele kot hranilnik vrednosti, ampak tudi od vrste drugih dinamičnih dejavnikov v digitalnem gospodarstvu.

Prednosti in slabosti vlaganja v zlato 

Prednosti:

• Varna naložba: Zlato že dolgo velja za varno premoženje, zlasti v času gospodarske nestabilnosti ali inflacije. Ob slabših rezultatih drugih razredov premoženja, kot so delnice in obveznice, običajno ohrani svojo vrednost ali jo celo poveča.

• Varovanje pred inflacijo: Zlato je bilo v preteklosti zanesljivo varovalo pred inflacijo. Ko se življenjski stroški zvišujejo, se vrednost zlata običajno zvišuje, s čimer se ohranja kupna moč kapitala vlagatelja.

• Oprijemljivo sredstvo: V nasprotju z digitalnim premoženjem ali papirnatim denarjem je zlato fizično sredstvo. Ta otipljivost je lahko privlačna za vlagatelje, ki imajo raje fizično predstavitev svojega premoženja.

• Diverzifikacija: Z zlatom v naložbenem portfelju lahko zagotovite razpršitev, ki pomaga zmanjšati skupno tveganje portfelja. Gibanje cen zlata se pogosto razlikuje od gibanja cen drugih razredov premoženja.

Pomanjkljivosti:

• Stroški skladiščenja in zavarovanja: Stroški fizičnega zlata zahtevajo varno skladiščenje in zavarovanje, kar je za posamezne vlagatelje lahko drago in okorno.

• Majhen donos: Zlato ne prinaša obresti ali dividend. Edini potencial za dobiček je v rasti cene premoženja.

Prednosti in slabosti vlaganja v Bitcoin 

Prednosti:

• Velik potencial za rast: Bitcoin je od svojega nastanka pokazal izjemno rast in v nekaterih obdobjih presegel tradicionalna sredstva. Njegov potencial za visoke donose, ki ga spodbujata vse večja uveljavitev in zanimanje trga, je pomembna privlačnost za vlagatelje.

• Inovacije in tehnologija: Vlaganje v Bitcoin pomeni vlaganje v tehnologijo veriženja blokov, ki je v ospredju digitalnih inovacij. Ta tehnologija ponuja možnosti, ki presegajo zgolj finančne donose, vključno z napredkom na področju varnih, decentraliziranih transakcij.

• Dostopnost trga: Bitcoin je dostopen prek različnih digitalnih platform, ki omogočajo enostavno trgovanje 24/7. Zaradi te dostopnosti in odsotnosti tradicionalnih bančnih ovir je Bitcoin privlačna možnost za širok krog vlagateljev.

• Decentralizacija: Bitcoin deluje neodvisno od centralnih bank in vlad ter tako ponuja naložbo, ki je neodvisna od neposrednih vladnih posegov in manipulacij.

Pomanjkljivosti:

• Volatilnost: Bitcoin je znan po svoji nestanovitnosti, saj njegova vrednost močno niha. Ta nestanovitnost lahko privede do visokih donosov, vendar predstavlja tudi veliko tveganje, zaradi česar je neprimerna za vlagatelje, ki se izogibajo tveganju.

• Regulativna negotovost: Regulativno okolje za bitcoin se še vedno razvija, saj imajo različne države različna stališča. Ta negotovost lahko povzroči nestabilnost trga in predstavlja tveganje za vlagatelje.

• Zaskrbljenost zaradi varnosti: Čeprav je tehnologija veriženja blokov varna, so borze in denarnice z bitcoini ranljive za vdore. Vlagatelji morajo biti pozorni na kibernetsko varnost.

• Pomanjkanje notranje vrednosti: V nasprotju z zlatom, ki ima notranjo vrednost zaradi svojih fizikalnih lastnosti, je vrednost Bitcoina v veliki meri špekulativna in temelji na razpoloženju in sprejemanju na trgu.

• Okoljski pomisleki: Pri rudarjenju bitcoinov se porabijo velike količine energije, zaradi česar se pojavljajo okoljski pomisleki. Ta vidik je povzročil kritike in pozive k bolj trajnostnim praksam na področju kriptovalut.

Ko potegnemo črto

Vlaganje v zlato in Bitcoin prinaša vrsto prednosti in tveganj. Glavna prednost zlata je njegova trajna vrednost skozi stoletja. Vendar pa logistika trgovanja s fizičnim zlatom, vključno s časom in naporom, povezanim z nakupom ali prodajo, predstavlja opazen izziv. Za bitcoin pa sta značilna visoka likvidnost in precejšnja nestanovitnost. Njegova digitalna narava omogoča hitre transakcije, ki se pogosto izognejo strogemu vladnemu ali regulativnemu nadzoru. Vendar ta ista značilnost prispeva k njegovemu profilu tveganja, saj lahko v kratkem času pride do dramatičnega padca vrednosti. Tako zlato kot bitcoin ponujata edinstvene naložbene priložnosti. Pri zlatu obstajajo alternativne naložbene metode, ki presegajo fizično lastništvo, kar lahko ublaži nekatere njegove pomanjkljivosti, kot so visoki vstopni stroški in težave pri skladiščenju. Naložbe v zlate ETF-je ali sklade, s katerimi se trguje na borzi, lahko na primer zagotovijo izpostavljenost vrednosti zlata, ne da bi bilo treba ravnati s fizično kovino.

Na koncu je izbira med zlatom in Bitcoinom kot naložbo odvisna od individualnih okoliščin in želja investitorja. Vsako sredstvo ima svoje prednosti in slabosti, optimalna izbira pa je odvisna od naložbenih ciljev, tolerance do tveganja in tržnih obetov.

Pogosta vprašanja