Bo EU kmalu začela pregledovati naša zasebna sporočila? Predlagana zakonodaja EU o nadzoru klepeta še vedno nima odločilne podpore v Svetu, pri čemer ima Nemčija možnost prevesiti tehtnico.
Svet EU se pripravlja na glasovanje o spornem predlogu nadzora klepeta “Chat Control”«, medtem pa bi lahko Nemčija postala ključni igralec pri določanju njegove usode. Ukrep, ki ga je predlagala Danska, bi v praksi spodkopal šifrirano komunikacijo, saj bi platforme, kot so Telegram, WhatsApp in Signal, morale omogočiti oblastem pregled sporočil še pred šifriranjem. Do zdaj je podporo izrazilo 15 držav članic EU, vendar njihova podpora ne predstavlja zahtevanih 65 % prebivalstva EU. Neodločeno stališče Nemčije tako pušča izid negotov, njena morebitna podpora pa bi lahko pomenila resen udarec za digitalno zasebnost v Evropi.
Scanning everyone’s intimate conversations is a disproportionate response that normalizes surveillance.
— Nym (@nym) September 15, 2025
Read more about Chat Control and what it could mean for you⤵️https://t.co/OD3GqMVu9g
Medtem je 9. septembra več kot 500 kriptografov in strokovnjakov za varnost podprlo odprto pismo, v katerem opozarjajo, da so predlogi s tehničnega vidika nerealni in bi močno oslabili zasebnost ter varnost Evropejcev, saj bi odprli vrata izkoriščanju s strani hekerjev in sovražnih vlad.
Nemčija je do zdaj glede predloga ostala neodločena, vendar bi lahko morebitna podpora močno oslabila zaščito zasebnosti po vsej Evropi. Glasovanje je predvideno za 14. oktober 2025.
Preberi še: VPN Slovenija – 5 najboljših omrežij VPN za uporabnike v Sloveniji
Zakon o nadzoru klepeta v EU naj bi bil usmerjen v boj proti zlorabi otrok
Uredba o preprečevanju in boju proti spolni zlorabi otrok (CSA), ki je splošno znana kot »nadzor klepeta«, je bila prvotno predstavljena leta 2022 s strani takratne evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson. Njen cilj je omejiti širjenje spletnega gradiva o spolni zlorabi otrok (CSAM), tudi s pregledovanjem sporočil še pred njihovim šifriranjem. Predlog pa do zdaj ni uspel pridobiti potrebne podpore za napredovanje postopka.
Ko je Danska 1. julija prevzela predsedovanje Svetu EU, je napovedala, da bo spodbujanje direktive »visoka prioriteta«. Da bi bila uredba sprejeta, morajo države, ki jo podpirajo, predstavljati vsaj 65 % prebivalstva EU. Na podlagi usklajevanja, ki je potekalo 12. septembra, 15 državo podpira predlog, 8 pa jih je proti, med njimi tudi Nemčija s svojimi 82 milijoni prebivalcev. Slovenija se zaenkrat še ni opredelila.
Kaj pravi danski kompromis glede šifriranja sporočil?
- Šifrirane storitve za sporočanje bi morale zaznati zlorabno vsebino, še preden so sporočila dostavljena.
- Ponudniki bi lahko še naprej ponujali celovito šifriranje in ne bi bili prisiljeni, da ga razbijejo ali oslabijo.
- Uporabnike bi prosili za soglasje k nadzoru slik, videoposnetkov in povezav, ki jih delijo v šifriranih klepetih.
- Tisti, ki soglasja ne bi dali, bi storitev še vedno lahko uporabljali, vendar bi bili omejeni le na pošiljanje besedilnih sporočil.
- Vsa orodja za zaznavanje na šifriranih platformah bi morala biti certificirana in preizkušena v središču EU, da se zagotovi, da ne ogrožajo varnosti šifriranja.
- Evropska komisija bi imela pristojnost za odobritev teh tehnologij.
- Potreben bi bil človeški nadzor, da bi se zmanjšale napake, kot so lažno pozitivni ali lažno negativni rezultati.
- Sistemi zaznavanja ne smejo uvajati kibernetskih tveganj, ki jih ni mogoče učinkovito ublažiti.
Civilna družba odločno proti nadzoru klepeta
Ko se približuje odločitev EU, narašča nasprotovanje med skupinami za državljanske pravice, aktivisti in poslanci Evropskega parlamenta. Pravijo, da bi bila zakonodaja problematična na več ravneh:
1. Nadzor množic brez suma
Kritiki opozarjajo, da nadzor klepeta pomeni množični nadzor brez suma, saj spodkopava celovito šifriranje prek pregledovanja na napravi. V odprtem pismu so varnostni strokovnjaki poudarili, da bi taki sistemi postali dragocene tarče za hekerje in avtoritarne režime ter bi omajali zaupanje v platforme, kot sta WhatsApp in Signal, ki jih uporabljajo politiki, novinarji in državljani. Ocenili so, da bi pregledovanje oslabilo zasebnost, demokracijo in nacionalno varnost, obenem pa bi obstajala visoka nevarnost zlorab v manj demokratičnih državah.
2. Tveganje lažnih pozitivnih rezultatov
Raziskovalci iz 30 držav so opozorili, da obstoječa orodja za zaznavanje ustvarjajo preveč lažno pozitivnih in negativnih rezultatov, zato niso primerna za uporabo v obsegu EU. Predlogi za uporabo umetne inteligence ali strojnega učenja pri prepoznavanju novih zlorabnih slik so bili zavrnjeni kot nerealni, saj noben algoritem ne more preprečiti znatnih napak. To bi pomenilo, da bi bili številni nedolžni uporabniki po krivici označeni za preiskavo.
3. Odziv šifriranih storitev
Ponudniki obljubljajo odpor, če bo zakon sprejet. Tuta Mail je napovedala pravne ukrepe namesto vstavljanja »zadnjih vrat« in opozorila na izgubo zaupanja v evropsko tehnologijo. Voditelji iz Session in Element so dejali, da pregledovanje neizogibno ustvarja nove ranljivosti. Primeri, kot je kitajsko izkoriščanje ameriških omrežnih »zadnjih vrat«, kažejo, da so takšne napake prej ali slej zlorabljene. Signal je že zagrozil, da se bo umaknil iz EU, namesto da bi sklepal kompromise.
4. Brez »tehnične rešitve«
Strokovnjaki menijo, da bi se morale vlade odpovedati tehnologijam pregledovanja in namesto tega okrepiti preverjene ukrepe: podporo žrtvam, čezmejno sodelovanje, preventivne programe in izobraževanje. Tudi Apple je opustil svoj projekt pregledovanja na strani odjemalca, potem ko so strokovnjaki pokazali, da kriminala ni mogoče preprečiti brez uvedbe nadzora.
