Anthropicov model Claude Mythos je v približno 60 urah našel novo matematično slabost v postkvantnem algoritmu HAWK. Raziskovalci poudarjajo, da Bitcoin, internet in današnja enkripcija zaradi tega niso ogroženi.
Umetna inteligenca je doslej na področju kibernetske varnosti večinoma pomagala pri odkrivanju programskih napak ali analizi izvorne kode. Tokrat pa je naredila korak dlje. Anthropic je predstavil raziskavo, v kateri je eksperimentalni model Claude Mythos odkril nove matematične napade na kriptografske algoritme – nalogo, ki že desetletja velja za eno najzahtevnejših področij računalništva.
Gre za pomemben raziskovalni dosežek, saj model ni zgolj avtomatiziral obstoječih metod, temveč je prispeval nove ideje, ki jih človeški strokovnjaki med večletnim pregledovanjem niso odkrili. To pa še ne pomeni, da je umetna inteligenca razbila današnjo enkripcijo ali da so ogroženi Bitcoin, spletno bančništvo ali šifrirana komunikacija.
V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj je Claude Mythos dejansko odkril, zakaj raziskovalci govorijo o preboju in kaj ta dosežek pomeni za prihodnost kriptografije.
Preberi še: ChatGPT napoveduje: Kdaj bodo kvantni računalniki ogrozili Bitcoin šifriranje?
Kaj je Claude Mythos dejansko razbil?
Osrednji del raziskave se nanaša na HAWK, eksperimentalni postkvantni algoritem za digitalno podpisovanje. Takšni algoritmi naj bi v prihodnosti nadomestili današnje kriptografske sisteme in ostali varni tudi v dobi zmogljivih kvantnih računalnikov.
HAWK je bil eden izmed kandidatov v NIST-ovem postopku standardizacije postkvantne kriptografije, kjer ga je več let pregledovala mednarodna skupnost kriptografov. Kljub temu raziskovalci niso odkrili matematične slabosti, ki jo je nato našel Claude Mythos.
Model je v približno 60 urah odkril novo simetrijo v algoritmu, ki omogoča učinkovitejši napad na najmanjšo različico HAWK-a. Ocenjena zahtevnost napada se je zmanjšala z 2⁶⁴ na približno 2³⁸ operacij, kar pomeni približno 67 milijonovkrat manj dela kot pri najboljšem prej znanem napadu.
To še ne pomeni, da je HAWK popolnoma neuporaben. Raziskovalci ocenjujejo, da bi bilo mogoče varnost obnoviti z uporabo večjih ključev, vendar bi s tem algoritem izgubil pomemben del svoje učinkovitosti. Prav zato je odkritje pomembno – ne zato, ker bi ogrozilo današnje sisteme, temveč ker lahko vpliva na razvoj prihodnjih postkvantnih standardov.
Anthropic je ob tem predstavil še drugi rezultat. Claude Mythos je razvil novo tehniko, imenovano Möbius Bridge, ki je izboljšala najboljši znani napad na poenostavljeno, sedemkrožno različico šifre AES. Novi pristop je bil po ocenah raziskovalcev 200- do 800-krat hitrejši od prejšnjih metod, vendar še vedno ne predstavlja praktičnega napada na polno različico AES, ki se danes uporablja za zaščito spletnega prometa, diskov in številnih drugih digitalnih sistemov.
Je zdaj ogrožen Bitcoin ali internet?
Kratek odgovor je ne.
Čeprav so rezultati raziskave pomembni za področje kriptografije, nimajo neposrednih posledic za današnje uporabnike interneta ali kriptovalut.
- Prvi razlog je, da Bitcoin ne uporablja algoritma HAWK. Omrežje še vedno temelji na kriptografiji z eliptičnimi krivuljami (ECDSA oziroma Schnorr za novejše transakcije), zato napad na HAWK ne vpliva na varnost bitcoin denarnic ali zasebnih ključev.
- Drugi razlog je, da izboljšani napad na AES velja le za raziskovalno različico algoritma s sedmimi krogi. Polni AES-128 uporablja deset krogov, različici AES-192 in AES-256 pa še več. Raziskovalci zato poudarjajo, da odkritje ne predstavlja praktične grožnje za HTTPS povezave, spletno bančništvo, šifrirane diske ali aplikacije za sporočanje.
Pravi pomen raziskave je drugje. Pokazala je, da lahko umetna inteligenca pomaga odkrivati matematične slabosti v kriptografskih algoritmih še pred njihovo široko uporabo. To bi lahko pospešilo razvoj prihodnjih varnostnih standardov in zmanjšalo verjetnost, da bi se v uporabo uvrstili algoritmi z doslej neodkritimi ranljivostmi.
Zakaj so raziskovalci kljub temu navdušeni?
Čeprav Claude Mythos ni razbil današnje enkripcije, raziskovalci dosežek označujejo kot pomemben mejnik. Razlog ni toliko v samih algoritmih HAWK ali AES, temveč v tem, kako je umetna inteligenca prišla do novih matematičnih ugotovitev.
Po navedbah Anthropica model ni zgolj sledil vnaprej znanim metodam. Raziskovalcem je predlagal nove smeri razmišljanja, iz katerih sta nastala oba napada. Pri HAWK-u je sodeloval z raziskovalci skozi več iteracij, medtem ko je pri analizi AES po začetnih usmeritvah večino ključnih idej razvil sam.
To ne pomeni, da je delo opravil brez človeškega nadzora. Vsako novo ugotovitev so morali kriptografi podrobno preveriti, dokazati in matematično potrditi, kar je trajalo bistveno dlje kot samo odkritje. Prav v tem raziskovalci vidijo največji premik – umetna inteligenca postaja vse hitrejša pri ustvarjanju novih hipotez, medtem ko ostaja njihovo preverjanje naloga ljudi.
Če se bo razvoj nadaljeval s podobnim tempom, bi lahko AI postal pomembno orodje pri razvoju prihodnjih kriptografskih standardov. Namesto da bi algoritme več let preverjali izključno raziskovalci, jih bodo vse pogosteje najprej “napadli” modeli umetne inteligence, še preden bodo prišli v širšo uporabo. To ne pomeni, da AI razbija današnjo enkripcijo, temveč da postaja vse pomembnejši pri preverjanju, kako varna bo enkripcija prihodnosti.
