Vlada potrdila predlog o 25% davku na kriptovalute: Vse, kar morate vedeti

Slovenska vlada je potrdila predlog o 25% obdavčitvi kriptovalut ter ga poslala v DZ. Zakon bi začel veljati 1. januarja 2026.

Vlada je potrdila predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev ter predlog novele Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Namen obeh predlogov je uskladiti obdavčitev dohodkov iz istovrstnih oziroma podobnih finančnih instrumentov ter vzpostaviti jasno in pregledno ureditev z minimalnimi administrativnimi bremeni.

Obdavčitev kriptovalut Slovenija bi ob potrditvi zakona znašala 25% in bo obračunana po proporcionalni stopnji. Zakon temelji na načelu, da morajo biti primerljivi dohodki obdavčeni na približno enak način. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča gre za pomemben korak v smeri prilagajanja zakonodaje razmeram na finančnih trgih.

Ključni razlogi so tako povečanje pravičnosti v davčnem sistemu, uskladitev z evropskimi pravili (npr. MiCA, DAC8, CARF) in boj proti sivi ekonomiji ter potencialnim davčnim utajam. Zakon je predviden za uveljavitev z letom 2026.

Preberi še: Kako kupiti Bitcoin in ostale kriptovalute v Sloveniji?

Ključne točke novega zakona

Koga zadeva nova zakonodaja?

Predlog zakona cilja predvsem na fizične osebe, rezidente Republike Slovenije, ki dosegajo dobičke s prodajo ali uporabo kriptosredstev. Pomembna izjema so kriptovalute, ki so del podjetniške dejavnosti – ta bodo še naprej obdavčena po pravilih za samostojne podjetnike.

Kaj se šteje za “odsvojitev kriptosredstev”?

Po predlogu zakona se za odsvojitev štejejo:

• menjava kriptosredstva za fiat valuto (npr. evro),
• plačilo z njimi za blago ali storitve,
• odplačen ali neodplačen prenos na drugo osebo.

Ključno: menjava med kriptovalutami (npr. Bitcoin v Ethereum) in prenosi med lastnimi denarnicami niso obdavčeni.

Kako se izračuna davek na kripto dobiček?

Davčna osnova bo letni dobiček iz vseh odsvojitev, izračunan kot:

• seštevek vrednosti ob odsvojitvi minus seštevek vrednosti ob pridobitvi v istem letu.

Če bo razlika negativna, se prenese v naslednje leto.

Davčna stopnja je določena proporcionalno 25%. Zavezanec bo sam vodil evidenco pridobitev in odsvojitev, pripravil davčni obračun ter davek plačal v 15 dneh po oddaji obračuna. Za zdaj ni predvidena avtomatična dostava podatkov, razen za trgovce, ki za plačila nad 1.000 EUR prejmejo kriptosredstva – ti bodo morali poročati FURS-u.

Zakaj je vlada sprejela ta zakon?

Slovenska vlada se sklicuje na več razlogov:

• uskladitev s pravili EU (npr. MiCA, ki ureja trge kriptosredstev; DAC8, ki uvaja davčno transparentnost),
• povečanje pravičnosti – ker so drugi naložbeni dobički že obdavčeni, je kripto brez obdavčitve “nepoštena izjema”,
• pričakovan javnofinančni učinek: po ocenah Ministrstva za finance bi lahko obdavčitev prinesla od 2,5 do 25 milijonov EUR letno v državni proračun.

Vlada hkrati poudarja, da zakon ne bo retroaktiven – pretekli dobički (do 1. 1. 2026) so iz obdavčitve izvzeti.

Kaj obdavčitev kriptovalut pomeni za nas?

Nova zakonodaja bo za slovenske vlagatelje pomenila več jasnosti, a hkrati tudi več obveznosti. Po eni strani bo zakon končno postavil enotna pravila, kdaj in koliko davka morajo plačati posamezniki, ki trgujejo s kriptosredstvi. To pomeni manj sivih con in manj strahu pred naknadnimi davčnimi pregledi.

Po drugi strani pa prinaša:

• dodatne administrativne obveznosti, saj bodo morali zavezanci sami voditi evidenco pridobitev in odsvojitev,
• višje stroške zaradi 25% davka na dobiček,
• večjo potrebo po strokovnih nasvetih, zlasti pri bolj aktivnih vlagateljih.

Za večino manjših vlagateljev, ki le občasno kupijo in prodajo kriptosredstva, bo največji izziv slediti pravilom, predvsem pa razumeti, katera transakcija šteje kot obdavčljiva in katera ne.

Preberi še: Najboljše kripto borze v Sloveniji v 2025

Primerjava s tujino

Slovenija bi se z novo zakonodajo pridružila državam, ki uvajajo posebna pravila za obdavčitev kriptovalut 2025. Nekaj primerov:

• Nemčija: V Nemčiji fizične osebe niso obdavčene, če imajo kriptovalute dlje od enega leta. Če jih prodajo prej, se dobiček obdavči po osebni dohodninski lestvici, ki lahko doseže do 45 %. Dolgoročne naložbe so zato zelo ugodne.

• Avstrija: Avstrija uporablja kapitalski davek v višini 27,5 % na dobičke iz kriptovalut. Menjave med kriptosredstvi niso dodatno obdavčene, kar olajša aktivno trgovanje.

• Hrvaška: Na Hrvaškem so dobički iz menjave kripta v fiat obdavčeni z 12 %, menjave kripto-kripto so neobdavčene. Posamezniki imajo €2.500 letne oprostitve; podjetja plačujejo ~18 %. Dolgoročna imetja (nad dve leti) so oproščena davka. Staking in rudarjenje se obdavčita kot redni ali poslovni dohodek.

• Francija: Francija uvaja fiksno t. i. “flat tax” stopnjo 30 % na realizirane dobičke iz kriptovalut. To vključuje 12,8 % kapitalskega davka in 17,2 % socialnih prispevkov. Pogosta je debata o tem, ali je takšen režim pregrob do malih vlagateljev.

• Italija: V Italiji so kapitalski dobički iz kripta za fizične osebe obdavčeni z 26 %. Predlog za dvig na 42 % je bil zavrnjen; stopnja bo leta 2026 zmerno narasla na 33 %. Rudarjenje in staking se obdavčita kot redni dohodek.

Slovenski model s fiksno 25% stopnjo je torej razmeroma konkurenčen, a hkrati manj spodbuden za dolgoročne vlagatelje kot nemški model brezdavčne prodaje po enem letu. Pomembna razlika je tudi v pristopu k menjavi med kriptosredstvi – v Sloveniji ta (zaenkrat) ne bo obdavčena, kar ni nujno enako v vseh državah.

Tabela obdavčitve kriptovalut v 2025 po državah:

Država	Stopnja davka	Posebnosti
Slovenija	25 % proporcionalno (predlog)	Menjave med kripto in lastne prenose niso obdavčene
Nemčija	0 % po ≥1 letu, sicer do 45 %	Dolgoročna oprostitev po enem letu
Avstrija	27,5 %	Usklajena s kapitalskimi dobički
Hrvaška	12%	Posamezniki imajo €2.500 letne oprostitve
Francija	30 %	Flat tax s socialnimi prispevki
Italija	26 % (morda dvig na 33 %)	Rudarjenje in staking se obdavčita kot redni dohodek
Španija	19 %–28 %	Progresivne stopnje glede na dobiček
Belgija	0 %* / kapitalski dohodek	Oprostitev za zasebne vlagatelje
Portugalska	28 % (<1 leto), 0 % (>1 leto)	Od 2023 nova pravila; staking/mining posebej obdavčeni

Preberi še: Katere so najboljše države glede na obdavčitev kriptovalut v 2025?

Zaključna misel

Z novim Zakonom o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev bi Slovenija stopila med evropske države, ki želijo urediti hitro rastoče področje digitalnih sredstev. Cilj zakona je povečanje pravičnosti v davčnem sistemu, uskladitev z evropskimi regulativami (npr. MiCA, DAC8) ter preprečevanje davčnih utaj in sive ekonomije.

Vendar pa predlog zakona odpira tudi pomembna vprašanja. Za slovensko kripto skupnost in blockchain podjetja lahko 25% davek pomeni resno oviro, saj zmanjšuje donosnost projektov, uvaja dodatno administracijo in povečuje tveganje, da se podjetja ali talenti preselijo v bolj kripto-prijazne jurisdikcije, kot so Nemčija (z davčno oprostitvijo po letu dni) ali Estonija. Slovenija je doslej veljala za progresivno, tehnološko odprto državo, ki spodbuja inovacije – prehitro in nepremišljeno zaostrovanje obdavčitve bi lahko ta položaj oslabilo.

Poleg tega zakon ne naslavlja ključnih izzivov, kot so trgovanje na decentraliziranih borzah (DEX), izguba dostopa do sredstev ali hitre tehnološke spremembe v industriji. Brez jasnih smernic in praktičnih rešitev obstaja nevarnost, da bo zakon bolj obremenjeval male vlagatelje in inovatorje kot pa resnično reševal težave davčnih utaj. Za slovensko kripto skupnost je zdaj pravi trenutek, da se pripravi, a tudi glasno vključi v javno razpravo: kako naj bo zakon uravnotežen, da bo prinašal pravičnost, ne pa zadušil inovacij?

Kako pa vi gledate na novo ureditev? Delite svoje mnenje v komentarjih ali na naših družbenih omrežjih!

Preberi še: Anonimno do kriptovalut: 7 najboljših kripto borz brez KYC v 2025

Pogosta vprašanja