Načrti za uvedbo digitalnega evrskega stabilnega kovanca se pospešujejo, saj EU preučuje Ethereum in Solano kot potencialna blockchaina v prizadevanju, da zaščiti položaj evra v mednarodnih financah.
Evropski odločevalci pospešujejo prizadevanja za digitalni evro po sprejetju obsežnega zakona o stabilnih kovancih v ZDA, za katerega v Bruslju menijo, da bi lahko oslabil konkurenčnost skupne valute.
🇪🇺 EU is considering a digital euro on public blockchains like Solana or Ethereum for competitiveness, instead of private options, per Financial Times. 👀 pic.twitter.com/Hm6f1XipIb
— Crypto Crib (@Crypto_Crib_) August 22, 2025
Seznanjeni viri so za Financial Times povedali, da se je zagon okrepil po tem, ko je Washington potrdil zakon Guiding and Establishing National Innovation for U.S. Stablecoins Act, bolj znan kot Genius Act.
Od takrat evropski uradniki znova preučujejo zasnovo in okvir svojega lastnega projekta digitalne valute.
Preberi še: Altseason 2025 se bliža, a tokrat so pravila igre drugačna od 2021. Poglejte, kaj nas čaka!
Ameriški Genius Act je prisilil EU v hitrejše regulatorno ukrepanje
Julija ga je podpisal predsednik Donald Trump, Genius Act pa je uvedel prvi celovit regulativni okvir za sektor stabilnih kovancev, vreden 288 milijard dolarjev.
Zakon od izdajateljev žetonov, vezanih na dolar, zahteva, da ohranjajo celotne rezerve v likvidnih sredstvih, pridobijo ustrezne licence in sledijo strogim pravilom transparentnosti. Zagovorniki pravijo, da zakonodaja dosega redko ravnovesje – hkrati krepi varstvo potrošnikov in spodbuja inovacije, kar je bil izziv, s katerim so se regulatorji dolgo spopadali.
V Evropi je odločen korak Washingtona pretresel uradnike, ki so se pri svojem projektu digitalne valute do zdaj premikali precej bolj previdno. Če bi se stabilni kovanci, vezani na dolar, uveljavili kot privzeta izbira za čezmejna plačila, bi lahko evro izgubil na pomenu. Evropski uradniki opozarjajo, da bi takšen premik lahko spodkopal finančno suverenost regije in ameriški politiki dal nesorazmeren vpliv na prihodnost digitalnega denarja.
Preberi še: Najboljše kripto borze v Sloveniji v 2025
EU ni enotna glede javnega ali zasebnega blockchaina
Trenutno večina plačil v evroobmočju poteka prek mednarodnih kartičnih omrežij, pri čemer neevropska podjetja opravijo približno 68 do 72% vseh transakcij. Toda regulatorji se bojijo, da bi lahko ameriški regulativni okvir za stabilne kovance spodbudil večje globalno povpraševanje po žetonih, vezanih na dolar, kar bi evro postopoma potisnilo na obrobje čezmejnih plačil.
Osrednja razprava se trenutno vrti okoli vprašanja, katera tehnologija naj bi podpirala digitalni evro. Začetni predlogi so dajali prednost zaprtemu omrežju, ki bi ga upravljali ECB in nacionalne centralne banke, s čimer bi transakcije ostale znotraj strogo nadzorovanega sistema.
Bruselj vse bolj razmišlja o javnih verigah blokov, kot sta Ethereum in Solana, ki obljubljajo globalno dostopnost, hitrejše sprejetje in odprto inovacijo. Lansiranje evra na takih platformah bi lahko omogočilo nemotene čezmejne prenose in integracijo z decentraliziranimi aplikacijami.
Kljub temu izbira prinaša kompromise. Javna omrežja povečujejo vidnost podatkov o transakcijah in s tem sprožajo pomisleke glede zasebnosti. Zaprto omrežje bi ECB-ju zagotovilo močnejši nadzor, a bi lahko zavrla rast in uporabo. Zato nekateri uradniki preučujejo hibridni pristop, ki bi združil elemente obeh modelov.
Preberi še: Top kriptovalute za nakup avgusta 2025: Top žetoni z 10-50x potencialom!
Kako bi deloval digitalni evro?
Načrt ECB za digitalni evro predvideva dostop prek namenske denarnice, ki bi jo verjetno distribuirale banke ali ponudnik s podporo države. Plačila bi bila skoraj hipna, brez provizij in uporabna tako na spletu kot brez povezave – zasnovana tako, da bi bila enostavna kot tap na kartico, tudi brez internetnega dostopa.
Uporabniki bi lahko svoje denarnice polnili neposredno z bančnih računov ali z menjavo fizičnega denarja, pri čemer bi bile uvedene omejitve stanja, da bi se preprečili množični dvigi iz tradicionalnega bančnega sistema. Poseben poudarek je tudi na zasebnosti: ECB zatrjuje, da ne bi mogla spremljati posameznih nakupov ali osebnih podatkov. Vsak digitalni evro bi ohranil razmerje ena proti ena s fizično valuto, kar bi predstavljalo varno, javno alternativo zasebnim plačilnim platformam.
Kdaj lahko torej pričakujemo digitalni evro?
Centralna banka ocenjuje, da bo razvoj trajal dve do tri leta, kar pomeni, da bi se najzgodnejša uvedba zgodila med letoma 2027 in 2029. Predsednik nemške Bundesbank Joachim Nagel je nakazal, da je verjetnejši poznejši scenarij – leta 2028 ali 2029.
