Odkar je EU sprejela kripto zakon MiCa, so se EU države začele pripravljati nanj. Med njimi prednjači Hrvaška, ki si s hitrimi in učinkovitimi kripto zakoni želi uveljaviti kot evropsko blockchain stičišče.
Industrija kriptovalut je v zadnjih letih doživela veliko rast, tržna kapitalizacija kriptovalut pa je leta 2021 dosegla rekordno vrednost. Vendar so zaradi pomanjkanja jasnih predpisov v tej panogi vlagatelji izpostavljeni goljufijam in drugim tveganjem, posledično pa so se povečali regulativni pritiski s strani vlad. Evropska unija (EU) je za rešitev tega vprašanja uvedla prvo celovito uredbo za izdajanje kriptovalut in trgovanje z njimi na svetu; uredbo o trgih kriptovalut (Markets in Crypto-Assets – MiCA). Uredba MiCA je bila sprejeta 31. maja 2023 in bo predvidoma začela veljati julija 2024.
Cilj MiCa cilj je zagotoviti jasen pravni okvir za kriptovalute, ki bo ščitil vlagatelje, spodbujal inovacije v panogi in zagotavljal regulativno jasnost v kriptoindustriji EU, ki je drugje ni. Uredba bo zajemala široko paleto kriptovalut, vključno s kriptovalutami, kot so Bitcoin, Ether, žetoni za uporabnost, žetoni, vezanimi na premoženje (ART), in žetoni za elektronski denar (EMT).
Še eden izmed kljulnih vidikov uredbe MiCA je uvedba sistema “passporting“, ki bo ponudnikom storitev CASP omogočil delovanje po vsej EU brez potrebe po dodatnih dovoljenjih. To bo spodbudilo čezmejno konkurenco, povečalo izbiro za vlagatelje in nedvomno vplivalo na to, da bo EU postala najprimernejše mesto za trgovanje s kriptovalutami. In tukaj ima Hrvaška zgodnje ambicije, saj spada med tiste EU države, ki si prizadevajo, da bi z uporabo določb zakona na svojih trgih prehitele konkurenčne države.
Hrvaška na poti do kripto velesile
Hrvaški finančni regulatorji so 30. junija sprejeli pravilnik, ki kripto podjetjem nalaga, da se v 60 dneh registrirajo pri uradnikih. Pravilnik ureja register kriptovalut, ki ga bo upravljala agencija Hanfa, medtem ko sta praksa poznavanja strank in preprečevanje pranja denarja v finančnih podjetjih že urejena z zakonom o preprečevanju pranja denarja. Da je hrvaški pravilnik je zelo dober uvod v MiCA, je povedal Vlaho Hrdalo, odvetnik in predsednik Združenja za blockchain in kriptovalute na Hrvaškem.
Eden od ključnih elementov MiCA je obravnava prakse »passporting«. To pomeni, da za enotni trg 27 držav, 450 milijonov potrošnikov in 23 milijonov podjetij potrebujete le eno dovoljenje. V EU imajo finančna podjetja pravico, da imajo sedež v eni državi članici in nato svoje storitve pod okriljem pravil matične države razširijo na stranke v drugih državah. Hrdalo je dejal, da hrvaški regulatorji že pripravljajo pravila o “passportingu”, tako da se lahko podjetja odločijo za bazo v naši južni sosedi in zagotavljanje kripto storitev po vsej EU. V praksi bo to pomenilo večjo varnost za uporabnike storitev in višje standarde za ponudnike storitev.
Na Hrvaškem registriranih že 18 kripto podjetij
Prizadevanja za passporting lahko pritegnejo zanimanje večjih kripto podjetij, ki iščejo domačo bazo v EU. Medtem pa ima na Hrvaškem bazo že 18 domačih kripto podjetij, na podlagi seznama skupin, predloženega regulatorjem. Eno od teh podjetij je Electrocoin, ki je lani ustvarilo 72 milijonov evrov prihodkov. Vodilni kljub postopku usklajevanja pozdravljajo nove predpise o kriptovalutah.
Je pa res, da na Hrvaškem, tako kot v Sloveniji še vedno ni zakona, ki bi neposredno urejal digitalno premoženje, kar obstaja v nekaterih sosednjih državah, na primer v Srbiji.
Kaj pa Slovenija?
Tudi za Slovenijo bi bilo dobro, da se hitro prilagodu prilagajati tehnološkemu razvoju in vse večjemu povpraševanju po virtualnem premoženju ter potrebam industrije, še preden MiCa stopi v veljavo. Tako bi lahko imeli konkurenčno prednost pred ostalimi državami in upravičili ime kriptovalutam naklonjene države.
