Kaj je Bitcoin?

Prva in najbolj priljubljena kriptovaluta je bila ustvarjena leta 2009 in sliši na ime Bitcoin. Gre za privlačni preprost koncept, ki dodobra pretresa obstoječ finančni sistem: Bitcoin je digitalni denar, ki omogoča varne peer-to-peer transakcije na internetu. V tem vodiču vam bomo povedali vse, kar bi morali vedeti o Bitcoinu.

Bitcoin je prva uspešna decentralizirana kriptovaluta, ki jo je leta 2009 uvedel skrivnostni ustvarjalec pod psevdonimom Satoshi Nakamoto. Beseda “kriptovaluta” se nanaša na skupino digitalnih sredstev, pri katerih so transakcije zavarovane in preverjene z uporabo kriptografije – znanstvene prakse kodiranja in dekodiranja podatkov. Od tu izvira tudi ime – tehnologija blockchain.

Zanimivost: Prvi uradni nakup z bitcoini je bil opravljen maja 2010. In sicer sta bili 2 pici iz restavracije Papa John’s zamenjani za 10.000 BTC. Posledično je 22. maj zdaj znan kot Bitcoin Pizza Day.

Kaj je Bitcoin?

Bitcoin (BTC) je torej digitalna peer-to-peer valuta. Predstavljajte si ga kot digitalne žetone, ki se jih ne morete fizično dotakniti ali jih posedovati, vse transakcije z bitcoini pa so zabeležene v javni, decentralizirani in nespremenljivi glavni knjigi (ledger). Bitcoin je za mnoge pomenil revolucijo v plačilnem sistemu, saj so njegovo začetno idejo doumeli kot nov (in decentraliziran) način plačevanja blaga in storitev, ki ni odvisen od centralizirane banke, vlade ali ponudnika kreditov. No, danes potekajo številne razprave o tem, ali Bitcoin res deluje kot vsakdanji denar ali bolj kot hranilnik vrednosti – in tehtnica se vedno bolj nagiba v slednje, zato tudi v povezavi z BTC slišimo frazo digitalno zlato.

#Bitcoin is digital gold – growing harder, smarter, faster, & stronger due to the relentless progression of technology.

— Michael Saylor⚡️ (@saylor) September 30, 2020

Bitcoin – ključne lastnosti:

• Decentraliziranost: Za razliko od plačilnih storitev, kot je PayPal, ki se pri dovoljenju za prenos denarja zanašata na tradicionalni finančni sistem in na obstoječe debetne/kreditne račune, je Bitcoin decentraliziran. To v praksi pomeni, da si lahko dve osebi kjer koli na svetu, pošljeta bitcoin brez posredovanja banke, vlade ali druge institucije.

• Transaparentne transakcije: Vsaka transakcija z bitcoini se spremlja v verigi blokov (blockchain), ki je podobna bančni knjigi oziroma evidenci sredstev strank. Preprosto povedano, gre za zapis vsake transakcije, ki je bila kadar koli opravljena z uporabo bitcoinov. V nasprotju z bančno knjigo je veriga blokov Bitcoina porazdeljena po celotnem omrežju. To omogoča transparentnost transakcij, saj zapisa oz. bloka v knjigi ni mogoče spremeniti. V tem pogledu je Bitcoin tudi rešil problem dvojne porabe, ki so jo poskušale rešiti že številne prejšnje digitalne valute.

• Omejenost ponudbe: Maksimalna ponudba Bitcoinov v obtoku je določena in znaša 21 milijonov. To je digitalni denar, ki ga ni mogoče napihniti ali z njim kakor koli manipulirati.

• Globalnost: Bitcoine je mogoče enostavno prenašati po vsem svetu, za manjše pristojbine in hitreje kot pri običajnih denarnih prenosih.

• Fragmentiranost: Ni vam treba kupiti celotnega bitcoina. Lahko kupite le delček bitcoina, če je to vse, kar želite ali potrebujete. Manjše enote Bitcoina so znane kot “satoshi” (do 8 decimalnih mest).

Kdo je ustvaril Bitcoin?

Zgodovina Bitcoina je relativno mlada, saj bo kriptovaluta letos praznovala 15 let svoje ideje. Avgusta 2008 je bila registrirana domena Bitcoin.org, identiteta osebe, ki jo je registrirala, pa ni znana. Najbolj neposredno odgovorna oseba (ali osebe) je oktobra 2008, ko je napisala belo knjigo z naslovom “Bitcoin: elektronski peer-to-peer denarni sistem”, uporabila psevdonim Satoshi Nakamoto. O Satoshiju je bilo veliko ugibanj in kar nekaj lažnih predstavljanj, a identiteta ostaja uganka – in najbrž je prav tako.

Januarja 2009 je bila objavljena programska oprema za ustvarjanje kriptovalute, kmalu zatem pa je bil v omrežju »izrudarjen« prvi blok, znan kot blok Genesis. Nekaj časa so Satoshi Nakamoto in nekateri drugi v omrežju rudarili Bitcoin, nato pa so skrivnostno izginili in nadzor predali programerju po imenu Gavin Andresen.

Kako deluje Bitcoin?

Vsak bitcoin je kriptovaluta, ki jo lahko shranite na borzi kriptovalut ali v kripto denarnici. Za osnovno razumevanje Bitcoina moramo poznati naslednje koncepte:

• Blockchain ali veruga blokov: Bitcoin poganja odprtokodna koda, znana kot blockchain, ki ustvarja skupno javno zgodovino transakcij, razvrščenih v bloke, ki so veriženi med seboj.

• Javni in zasebni ključ: Bitcoin denarnica vsebuje javni in zasebni ključ, ki skupaj omogočata, da lastnik sproži in digitalno podpiše transakcije. S tem se odklene osrednja funkcija Bitcoina – varen prenos lastništva z enega uporabnika na drugega. Javni ključ si lahko predstavljate kot osebni e-mail naslov, zasebni pa kot geslo.

• Rudarjenje bitcoina: Gre za način pridobivanja bitcoinov, ki vam ga bomo podrobneje opisali spodaj.

Kako se ustvarja Bitcoin?

Izraz »rudarjenje« se uproablja zato, ker je proces na nek način podoben rudarjenju. Predstavljajte si zlato pod zemljo. Vemo, da je tam, vendar je njegova vrednost skrita, dokler ga rudar ne izkoplje. V svetu bitcoinov rudar izkoplje bitcoine tako, da z zmogljivimi računalniki v realnem času rešuje kriptografske uganke, ki “rudarijo” svežnje zapisov transakcij (“blokov”) v verigo blokov. Ob potrditvi in dodajanju novih transakcij v glavno knjigo omrežje posodobi kopijo glavne knjige vsakega uporabnika, da se v njej odražajo najnovejše spremembe. Predstavljajte si jo kot odprt Googlov dokument, ki se samodejno posodablja, ko vsakdo z dostopom ureja njegovo vsebino.

Rudarji so za svoj trud nagrajeni z majhno količino novih bitcoinov, nagrada za rudarjenje pa se vsake 4 leta prepolovi, da bi se upočasnilo ustvarjanje novih bitcoinov. Ta dogodek imenujemo Bitcoin halving, o katerem smo se razpisali tukaj.

Kot smo omenili zgoraj, je Bitcoin omrežje sporgramirano, da bo mogoče izrudariti le 21 milijonov bitcoinov – tako da bodo ob trenutni hitrosti vsi bitcoini izrudarjeni nekje do leta 2140. Halving se torej zgodi vsakih 210.000 blokov ali na približno 4 leta.

Ko je protokol bitcoin leta 2009 prvič začel delovati, je vsak uspešen rudar prejel 50 bitcoinov (BTC) kot nagrado za blok. Nato so sledili:

• 2012 halving: 25 BTC nagrade
• 2016 halving: 12,5 BTC nagrade
• 2020 halving: 6,25 BTC nagrade

Pričakuje se, da se bo naslednja prepolovitev zgodila nekje leta 2024, ko se bodo nagrade za bloke ponovno znižale na 3,125 BTC. Ta proces se bo nadaljeval, dokler na koncu ne bo več kovancev, ki jih je treba izkopati.

Kako postati Bitcoin rudar?

Na začetku Bitcoinove poti  ga je bilo mogoče konkurenčno rudariti z osebnim računalnikom, vendar so ti časi že dolgo mimo. Z njegovo priljubljenostjo se je omrežju pridružilo več rudarjev, kar je zmanjšalo možnosti, da boš tisti, ki bo rešil hash. Osebni računalnik lahko še vedno uporabljate kot rudar, če ima novejšo strojno opremo, vendar so možnosti za samostojno rešitev hasha zanemarljive.

Tekmujete namreč z mrežo rudarjev, ki na sekundo ustvarijo približno 220 kvintilijonov gesel. Naprave, imenovae ASIC, so bili zgrajene posebej za rudarjenje – ustvarijo lahko približno 255 bilijonov gesel na sekundo. Nasprotno pa računalnik z najnovejšo strojno opremo ustvari približno 100 mega hashov na sekundo (100 milijonov).

Če vas zanima, kako rudariti kriptovalute in ali se splača rudariti kriptovalute v 2023, si preberite Jokerjev članek.

Bitcoin uporablja mehanizem proof-of-work

Računalniki v omrežju Bitcoin za potrjevanje transakcij in zaščito omrežja uporabljajo postopek, imenovan dokazovanje dela ali proof-of-work (PoW). Čeprav je bil prvi in na splošno najpogostejši mehanizem soglasja za kriptovalute, pa so se razvili tudi drugi – predvsem dokazilo o deležu ali proof-of-stake (PoS), ki običajno porabi manj skupne računalniške moči in s tem manj energije. Več o razlikah med mehanizmoma si lahko preberete tukaj.

Proof-of-work povzdigne določene sodelujoče v omrežju v vlogo potrjevalcev ali validatorjev – bolj znanih kot rudarji – šele potem, ko dokažejo svojo zavezanost omrežju s tem, da namenijo ogromno računalniške moči odkrivanju novih blokov – postopek, ki običajno traja približno 10 minut.

Ko je odkrit nov blok s strani uspešnega rudarja, ki ga je našel v postopku rudarjenja, ga ta napolni z 1 megabajtom potrjenih transakcij. Ta novi blok se nato doda v verigo, kopija glavne knjige vseh uporabnikov pa se posodobi tako, da odraža nove podatke. V zameno za svoj trud lahko rudar obdrži vse pristojbine v povezavi s transakcijami, ki jih je dodal, poleg tega pa dobi tudi količino novo izrudarjenih bitcoinov. Novi bitcoin, ustvarjen in izročen uspešnim rudarjem, je znan kot nagrada za blok (block award).

#Bitcoin block rewards from 50 BTC to 1 satoshi.

We're so early. pic.twitter.com/LN9cXiSXHO

— Bitcoin Magazine (@BitcoinMagazine) May 9, 2022

Kako kupiti Bitcoin?

Nakup bitcoina najlažje opravite preko kripto borz, kot so Binance, Kriptomat ali Bitstamp. V pomoč vam je lahko naš seznam najboljših borz kriptovalut v Sloveniji 2023. Zanesljive borze vam omogočajo enostaven nakup, prodajo, pošiljanje, prejemanje in shranjevanje bitcoinov, in ziser z uporabo javnih in zasebnih ključev.

Proces registracije in nakupa je enostaven in poteka tako (primer za Binance):

• Ustvarite brezplačen račun na kripto borzi: bodisi preko spletne strani ali mobilne aplikacije

• Izberite, kako želite kupiti Bitcoin (BTC): kliknete »Buy Crypto«, in izberete nakup s kreditno/debetno kartico, bančnim nakazilom ali plačilo tretje osebe

• Potrdite naročilo nakupa: za to imate na voljo 1 minuto, po eni minuti bo vaše naročilo ponovno izračunano na podlagi trenutne tržne cene

• Bitcoin (BTC) je zdaj shranjen na vašem računu: lahko ga pustite na borzi ali pa umaknete v svojo drugo kripto denarnico

Bitcoin lahko shranite v hladni ali vroči denarnici:

• Vroča denarnica: Kriptovaluto lahko pogosto shranite na kripto borzah, ki ob vašem računu ustvarijo vročo denarnico. Takšne rešitve omogočajo dostop prek računalniškega brskalnika, namiznega računalnika ali aplikacije za pametni telefon. Je zelo enostavna oblika hranjenja kriptovalut, toda za maksimalno varnost vam priporočamo hladno denarnico.

• Hladna denarnica: Šifrirana fizična prenosna naprava, podobna USB-ju, s katero lahko prenesete in prenašate svoje bitcoine. Omogoča maksimalno varnost shranjevanja kriptovalut.

Bitcoin: Prednosti

• Nepovratnost transakcij: Bitcoin je podoben gotovini, saj pošiljatelj transakcij ne more razveljaviti. Po drugi strani je kreditne kartice, običajne spletne plačilne sisteme in bančne transakcije zaradi centraliziranih posrednikov, ki izvajajo transakcije, mogoče razveljaviti po opravljenem plačilu – včasih tudi več mesecev po začetni transakciji. To za trgovce pomeni večje tveganje goljufij, kar lahko vodi do višjih pristojbin za uporabo kreditnih kartic.

• Decentraliziranost: Po finančni krizi in veliki recesiji so marsikateri vlagatelji navdušeni nad alternativno, decentralizirano valuto, ki v bistvu ni pod nadzorom običajnih bank, upravnih organov ali drugih tretjih oseb.

• Varnost: V več kot 10 letih obstoja v omrežje bitcoin še nikoli niso uspešno vdrli. Ker je sistem brez potrebe po dovoljenju in odprtih virov, je lahko nešteto računalniških znanstvenikov in kriptografov preučilo vse vidike omrežja in njegove varnosti.

• Zasebnost: Pri bitcoin transakcijah ni bančnih izpiskov ali potrebe po posredovanju nepotrebnih osebnih podatkov trgovcu. Transakcije z bitcoini ne vsebujejo nobenih identifikacijskih podatkov razen naslovov bitcoinov in zadevnih zneskov.

• Globalnost: Ko ste lastnik Bitcoina, lahko prenose opravljate kadar koli in kjer koli, s čimer skrajšate čas in zmanjšate morebitne stroške vsake transakcije.

• Velik investicijski potencial: Bitcoin je še zelo mlada tehnologija. Marsikateri veliki in mali vlagatelji stavijo na to, da se bo, ko bo Bitcoin dozorel, povečalo zaupanje in razširjena uporaba, s tem pa se bo povečala tudi njegova vrednost. Za primerjavo: Tržna kapitalizacija zlata je 12,8 bilijona, tržna kapitalizacija Bitcoina pa šele 541 milijard.

Bitcoin: Pomanjkljivosti

• Volatilnost cene: Medtem ko je cena Bitcoina občutno višja glede na prejšnja leta, pa se je sreča kupcev zelo razlikovala glede na čas njihove naložbe. Tisti, ki so kupili leta 2017, ko se je cena bitcoina bližala 20.000 dolarjev, so morali na primer čakati do decembra 2020, da so si povrnili izgube. Leto 2022 se je začelo pri nekoliko nad 47.000 USD za BTC in nato padlo vse do 15.000, marca 2023 pa trguje pri 26.000 dolarjih (CoinMarketCap).

• Pomisleki glede varnosti: Čeprav podporniki trdijo, da je tehnologija blockchain v ozadju bitcoina še bolj varna kot tradicionalni elektronski prenosi denarja, je bilo v preteklosti že več odmevnih vdorov. Maja 2019 je bilo na primer na borzi kriptovalut Binance z več računov z visokim premoženjem ukradenih več kot 40 milijonov dolarjev v bitcoinih. Kripto borza je nato izgube pokrila.

Bitcoin: Regulacija

Kot pri vsaki novi tehnologiji so bili tudi poskusi regulacije Bitcoina težavni in se razlikujejo med državami. Pri tem izstopa recimo El Salvador, kjer so Bitcoin leta 2021 razglasili za zakonito plačilno sredstvo. Če vas zanima adopcija kriptovalut po svetu, si preberite naš članek o top 10 državah glede na adopcijo bitcoina. Če pa vas zanima obdavčitev kriptovalut v Sloveniji 2023, pa skočite na ta članek, kjer smo podrobno opisali obdavčitev pri nas.

Ko potegnemo črto

Bitcoin je in bo vedno kralj med kriptovalutami in eden glavnih mejnikov v finančni revoluciji. Bil je prva kriptovaluta in je namenjen uporabi kot oblika plačila zunaj zakonitega plačilnega sredstva. Od njegove uvedbe leta 2009 je priljubljenost bitcoina močno narasla, njegova uporaba pa se je razširila, zaradi česar so nastale številne nove konkurenčne kriptovalute (Ethereum, Cardano, Solana…). Čeprav je postopek ustvarjanja Bitcoina zapleten, je vlaganje vanj bolj preprosto. Vlagatelji in špekulanti lahko bitcoine kupujejo in prodajajo na kripto borzah. Kot pred vsako naložbo pa vas Joker opozarja, da ne vložite več, kot ste pripravljeni izgubiti.

Pogosta vprašanja