Vsaka štiri leta se količina bitcoinov, ki se jih dodeli rudarjem, zmanjša za polovico. Tako bo vse dokler se praktično ne izrudari vseh 21 milijonov bitcoinov (okoli leta 2140). Ta ponavljajoči dogodek imenujemo bitcoin halving ali razpolovitev. Poglejmo, zakaj je pomemben.
Bitcoin se pogosto primerja z zlatom, saj je podobno kot žlahtna kovina dragoceno in redko premoženje, ki se nekako upira inflaciji. Toda za razliko od zlata je Bitcoin digitalen (lahko ga pošljete po vsem svetu skoraj tako preprosto kot elektronsko sporočilo), njegovo natančna zaloga oz. pomanjkanje pa je znano in ga lahko preveri vsakdo.
Omejitev ponudbe bitcoinov
Da bi razumeli razpolovitev Bitcoina, moramo najprej razumeti teorijo o ponudbi Bitcoina. Izumitelj Bitcoina Satoshi Nakamoto je verjel, da lahko pomanjkanje ustvari vrednost tam, kjer je prej ni bilo. Navsezadnje obstaja samo en Eiffelov stolp in samo toliko slik Ivane Kobilce, na Zemlji pa je omejena zaloga zlata. Bitcoin je revolucionaren, saj je prvič omogočil, da je digitalni izdelek postal redek; na voljo bo le 21 milijonov bitcoinov.
Zlati standard
Zamisel o omejevanju ponudbe bitcoinov je v popolnem nasprotju z načinom delovanja fiat valut, kot staje evro ali dolar. Fiat valute so bile sprva ustvarjene s strogimi pravili; za ustvarjanje enega ameriškega dolarja je morala imeti ameriška vlada v svojih rezervah določeno količino zlata. To je bilo znano kot zlati standard.
Sčasoma so se ta pravila razblinila, saj so moderna svetovna gospodarstva v obdobjih izjemne finančne negotovosti, kot sta bili velika depresija in druga svetovna vojna, natisnila več denarja z namenom spodbujanja gospodarstva v težavah. Sčasoma so se ta pravila razvila v današnji sistem, v katerem lahko praktično vlade tiskajo denar tako pogosto, kot si želijo. No, Satoshi Nakamoto je prav zato menil, da bi to razvrednotenje fiat denarja lahko imelo katastrofalne posledice. In posledično s kodo preprečil, da bi posamezna stranka lahko natisnila več bitcoinov.
Kaj je prepolovitev oz. halving?
V bitcoinovi kodi je torej vgrajena končna omejitev – ki znaša 21 milijonov kovancev. Novi bitcoini se ustvarjajo preko rudarjenja (mining) v obliki nagrad za bloke. Rudarji opravljajo delo vzdrževanja in varovanja bitcoin knjige (ledger); za nagrado pa prejmejo na novo ustvarjene bitcoine.
Vendar se približno vsaka štiri leta nagrada za rudarjenje novih blokov prepolovi, in ta dogodek se imenuje halving oz. razpolovitev. Vsak halving zmanjša število novih bitcoinov v ponudbi, dokler leta 2140 ne bo ustvarjen noben nov bitcoin več.
Zakaj je halving tako pomemben dogodek?
- Redkost: Z izdajanjem manjšega števila bitcoinov v daljšem časovnem obdobju je zaradi halvinga večja verjetnost, da se bo vrednost bitcoina povečala (ob predpostavki stalnega povpraševanja). To je v ostrem nasprotju s fiat valutami, katerih vrednost sčasoma zaradi inflacije običajno upada – zato ste pred 20 leti za kavo odšteli recimo 50 centov. Halving je eden od načinov, kako bitcoin protokol ohranja redkost, redkost pa je eden od razlogov, zakaj po bitcoinu povprašuje na milijone ljudi (kot smo koncept pomanjkanja pojasnili zgoraj).
- Decentraliziranost: Če se neki osebi, skupini ali vladi zaupa, da vzpostavi ponudbo denarja, ji je treba zaupati tudi, da se z njo ne bo igrala. Bitcoin naj bi bil decentraliziran- nihče ga ne nadzoruje in nikomur ni treba zaupati. Ker bitcoina ne nadzoruje nobena oseba ali skupina, morajo obstajati trdna in določena pravila o tem, koliko Bitcoinov se ustvari in kako se sproščajo.
Zgodovinski mejniki
2009 – Satoshi Nakamoto ustvari prvi blok, nagrada za rudarjenje bitcoinov se začne pri 50 BTC na blok
2012 – prvi halving zmanjša nagrade za rudarjenje na 25 BTC na blok
2016 – ob drugem halvingu se nagrade za rudarjenje znižajo na 12,5 BTC
2020 – ob tretjem halvingu se nagrade za rudarjenje znižajo na 6,25 BTC
2140 – pride do 64. in zadnjega halvinga, ko ne bo več ustvarjen noben nov bitcoin
Kaj pomeni halving za bitcoin rudarje?
Rudarji vlagajo denar v specializirano rudarsko strojno opremo in električno energijo, ki jo potrebujejo za delovanje svojih naprav. Stroške tega se izravnajo z nagradami za rudarjenje, toda kaj se zgodi, ko se njihove nagrade prepolovijo?
Ker se s halvingom zmanjšajo nagrade za rudarjenje, se sčasoma zmanjša tudi spodbuda rudarjev za delo v omrežju Bitcoin, kar posledično vodi v manj rudarjev in manjšo varnost omrežja. Zato bodo rudarji po rudarjenju zadnjega bitcoina (če ne bo prišlo do večjih sprememb protokola) za vzdrževanje omrežja Bitcoin prejeli nagrade v obliki pristojbin za transakcije.
Trenutno pristojbine za transakcije predstavljajo majhen delež prihodkov rudarjev; trenutno dnevno »izrudarijo« približno 900 BTC (kar je približno 30 milijonov dolarjev), vendar vsak dan zaslužijo od 60 do 100 BTC (1,8 do 3,0 milijonov dolarjev) v obliki pristojbin za transakcije. To pomeni, da pristojbine za transakcije trenutno predstavljajo le 6,5 % prihodkov rudarjev, leta 2140 pa bo ta delež narasel na 100 %.
Potencialna sprememba protokola
Možno je tudi, da se mehanizem nagrajevanja bitcoinov spremeni še pred rudarjenjem zadnjega bloka. Bitcoin trenutno deluje na podlagi proof-of-work mehanizma, ki je zaradi velike porabe energije in ogljičnega odtisa deležen veliko kritik.
Konkurenčna kriptovaluta Ethereum je v postopku prehoda s proof-of-work na energetsko manj potraten mehanizem proof-of-stake, pri katerem je omrežje zavarovano tako, da validatorji zaklenejo oz. stakeajo svojo kriptovaluto. Po podatkih lonondonskega Centra za tehnologije veriženja blokov se pri proof-of-stake blockchainih porabi za kar več magnitud manj energije kot proof-of-work blockchainih.
Čisto možno je, da bo bitcoin eventuelno sledil temu zgledu. Toda kljub okoljevarstvenim skupinam, ki pozivajo k prehodu na proof-of-stake, pa je malo verjetno, da bi zadostno število validatorjev podprlo kakršno koli trdo vilico, ki bi omrežje preusmerila na alternativni mehanizem.
Bitcoing halving in vpliv na ceno BTC
Debata o tem, ali halving vpliva na ceno kriptovalute ali pa je že vračunana, se še naprej razplamteva. V skladu z zakoni ponudbe in povpraševanja bi se moralo zaradi vse manjše ponudbe bitcoinov povečati povpraševanje po njih, kar bi predvidoma povzročilo dvig cen. Ena od teorij, znana kot stock-to-flow model izračunava razmerje na podlagi trenutne ponudbe bitcoinov in količine, ki pride v obtok, pri čemer vsak hgalving dogodek vpliva na to razmerje. Vendar so nekateri oporekali temeljnim predpostavkam, na katerih temelji ta teorija.
V preteklosti se je cena bitcoina po prejšnjih halvingih res povečala, vendar ne takoj, saj so pri tem sodelovali tudi drugi dejavniki. Vitalik Buterin, soustanovitelj Ethereuma, tudi ni prepričan o povezavi med ceno BTC in halvingom. Poglejmo si dva primera:
- Junija 2016 je bila cena bitcoina okoli 660 USD; po halvingu je bitcoin do konca meseca nadaljeval z vodoravnim trgovanjem, nato pa se je avgusta zrušil na 533 USD. Po tem zlomu pa se je cena Bitcoina do konca leta povzpela na takrat najvišjo vrednost vseh časov, ki je znašala več kot 20.000 USD, kar je 2.916% povečanje.
- Podobno se je cena po halvingu leta 2020 zvišala z nekaj več kot 9.000 USD na več kot 27.000 USD do konca leta, vendar v dveh mesecih po halvingu cena ni uspela preseči 10.000 USD. Pomembno je tudi omeniti, da so na bikovski vzpon Bitcoina leta 2020 vplivali tudi drugi dejavniki, predvsem naraščajoče institucionalne naložbe podjetij, kot je MicroStrategy, in odločitev podjetja PayPal, da svojim uporabnikom omogoči nakup in posedovanje bitcoina.
Hitra in enostavna registracija
Pogosta vprašanja
Kaj je Bitcoin halving?
To je dogodek, ko se nagrada rudarjenje bitcoinov zmanjša na polovico.Dogodek se vrši na približno 4 leta.
Zakaj je potreben halving oz. razpolovitev?
Halving je del sistema za omejitev skupnega števila bitcoinov, ki bo na koncu znašalo 21 milijonov kovancev.
Ali halving vpliva na ceno bitcoina?
Halving z zmanjšanjem števila bitcoinov v obtoku in povečanjem povpraševanja po bitcoinih povzroča inflacijo cene kriptovalute. Toda na sentiment trga vpliva več dejavnikov, zato ne moremo kar posplošiti in reči, da je direktna povezava med halvingom in ceno BTC.
Kdaj se je zgodil prvi halving in kdaj bo naslednji?
Prvi dogodek se je zgodil leta 2012, naslednji pa se bo vršil leta 2024.
Koliko bitcoinov se ustvari dnevno?
Dnevno se ustvari 900 bitcoinov.
