Decentralizirane finance (DeFi) je nova vizija bančnih in finančnih storitev, ki temelji na peer-to-peer transakcijah s pomočjo tehnologije blockchain. Na ta način odpravlja potrebo po tradicionalnih finančnih posrednikih oz. tretjih osebah, kot so banke ali posredniki. V tem članku vam bomo predstavili vse, kar morate vedeti o tem novem konceptu.
DeFi: Ključni poudarki
- Odpravlja pristojbine, ki jih banke in druga finančna podjetja zaračunavajo za uporabo svojih storitev.
- Denar hranite v varni digitalni denarnici, namesto da bi ga hranili v banki.
- Vsakdo z internetno povezavo lahko uporablja DeFi, ne da bi potreboval odobritev.
- Denarna sredstva lahko prenesete v nekaj sekundah ali minutah.
Bitcoin, decentraliziran plačilni sistem, v katerem lahko vsakdo na svetu pošlje denar komu drugemu – je bil šele začetek kripto revolucije. Ljudje, ki ustvarjajo DeFi sisteme, želijo dostopnost vsakdanjim ljudem popeljati še korak dlje. Decentralizirane finance so bile izpostavljene kot možna rešitev za zmanjšanje vstopne ovire za tiste, ki so težko dostopali do bančnih računov. V zadnjem času pa ga marsikateri lastniki kriptovalut uporabljajo še za en namen: da bi zaslužili več denarja. Toda več o tem kasneje.
Da bi kar najbolje razumeli decentralizirane finance, si najprej poglejmo centralizirane finance.
Centraliziran finančni sistem
V centraliziranem finančnem sistemu vaš denar hranijo banke – korporacije, katerih glavni cilj je služiti denar. Finančni sistem je poln tretjih oseb, ki olajšujejo pretok denarja med strankami, vsaka od njih pa za uporabo svojih storitev zaračunava pristojbine. Recimo, da s kreditno kartico kupite liter mleka. Plačilo gre od trgovca k banki, ki prevzame plačilo, ta pa podatke o kartici posreduje mreži kreditnih kartic. Omrežje potrdi breme in od vaše banke zahteva plačilo. Vaša banka odobri breme in ga prek prevzemne banke pošlje omrežju, to pa nazaj trgovcu. Vsak subjekt v verigi prejme plačilo za svoje storitve, običajno zato, ker morajo trgovci plačati za vašo možnost uporabe kreditnih in debetnih kartic.
Za vse druge finančne transakcije je treba plačati, odobritev vloge za posojilo lahko traja več dni, v tujini pa morda sploh ne boste mogli uporabljati bančnih storitev. In tukaj v igro vstopi DeFi.
Kaj je DeFi?
DeFi je krovni izraz za različne decentralizirane finančne aplikacije, ki temeljijo na tehnologiji blockchain, kot je na primer Ethereum. Ti produkti delujejo brez dovoljenja, kar pomeni, da ne uporabljajo tretjih oseb. Namesto finančnih posrednikov (kot so borzni posredniki in banke) je vse avtomatizirano v protokolu prek pametnih pogodb.
DeFi črpa navdih iz tehnologije blockchain, ki omogoča, da več subjektov hrani kopijo zgodovine transakcij, kar pomeni, da je ne nadzoruje en sam osrednji vir. To je pomembno, ker lahko centralizirani sistemi in človeški vratarji omejijo hitrost in zahtevnost transakcij, hkrati pa uporabnikom nudijo manj neposrednega nadzora nad njihovim denarjem. DeFi se razlikuje, ker razširja uporabo blockchaina s preprostega prenosa vrednosti na bolj zapletene primere finančne uporabe.
Želite kredit? Ne potrebujete banke, da vam izroči denar. Posojilo lahko dobite neposredno od drugih ljudi. Ste pripravljeni staviti na terminske pogodbe na bitcoin in druge izvedene finančne instrumente? Pozabite na iskanje borznega posrednika. To lahko prepustite protokolu. Želite zamenjati eno sredstvo za drugo? Decentralizirane borze lahko olajšajo transakcijo, ne da bi pri tem zaračunale visoko pristojbino.
Kako deluje DeFi?
Decentraliziran finančni sistemi torej uporabljajo tehnologijo blockchain (tudi tehnologija veriženja blokov). Veriga blokov je porazdeljena in zaščitena podatkovna zbirka ali glavna knjiga. Aplikacije, imenovane dApps, se uporabljajo za obdelavo transakcij in vodenje verige blokov. V verigi blokov se transakcije beležijo v blokih, nato pa jih preverijo drugi uporabniki. Če se ti validatorji strinjajo s transakcijo, se blok zapre in šifrira, nato se ustvari drug blok, ki vsebuje informacije o prejšnjem bloku.
Bloki so “veriženi” skupaj prek informacij v vsakem naslednjem bloku, zaradi česar tudi ime blockahain ali veriga blokov. Informacij v prejšnjih blokih ni mogoče spremeniti, ne da bi to vplivalo na naslednje bloke, zato verige blokov ni mogoče spremeniti. Ta koncept skupaj z drugimi varnostnimi protokoli zagotavlja varno naravo te tehnologije.
Kaj so pametne pogodbe?
Pametne pogodbe so v bistvu računalniška koda, ki deluje kot digitalni sporazum med dvema strankama. Pametna pogodba deluje na blockchainu in je shranjena v javni podatkovni zbirki, zato je ni mogoče spremeniti. Ker blockchain obdeluje pametne pogodbe, jih je mogoče samodejno pošiljati brez tretje osebe. Peer-to-peer transakcija se zaključi šele, ko so izpolnjeni pogoji iz pogodbe.
Očitna prednost pametnih pogodb je, da jih lahko ustvarite za posojanje kriptovalute brez posrednika, s čimer se izognete številnim tveganjem, ki so povezana s tradicionalnim posojanjem. Če na primer posojilojemalec ne more izpolniti svojih obveznosti iz posojila, lahko posojilodajalec preprosto vzame njegova sredstva nazaj, zaradi česar zavarovanje ni potrebno. Poleg tega bi lahko varčevalni računi DeFi delovali enako kot varčevalni računi v bankah, vendar bi lahko ponujali višje obrestne mere ali izplačevali dnevno, tedensko ali mesečno, odvisno od platforme.
Kdo je »izumil« DeFi?
DeFi nima enega samega izumitelja, vendar so se aplikacije DeFi prvič pojavile na blockchainu Ethereuma, ki ga je izumil Vitalik Buterin. Leta 2013 je Kanadčan ruskega rodu pri rosnih 19 letih napisal belo knjigo, v kateri je opisal alternativno platformo Bitcoinu, ki bi programerjem omogočala razvoj lastnih aplikacij z uporabo vgrajenega programskega jezika. Tako se je rodil Ethereum, ki je v zadnjih devetih letih eksponentno rasel in je za Bitcoinom tudi največja kriptovaluta po tržni kapitalizaciji (v času pisanja članku le-ta znaša 324 milijard dolarjev).
DeFi in Ethereum
Večina decentraliziranih finančnih aplikacij je torej zgrajena na Ethereumovem blockchainu, ki ga je. Za razliko od Bitcoina lažje uporabljati za gradnjo drugih vrst decentraliziranih aplikacij, ki segajo dlje od preprostih transakcij.
Platforma Ethereum za pametne pogodbe, ki samodejno izvajajo transakcije, če so izpolnjeni določeni pogoji, namreč ponuja veliko več prožnosti. Programski jeziki Ethereuma, kot je Solidity, so posebej zasnovani za ustvarjanje in izvajanje takšnih pametnih pogodb.
Recimo, da uporabnik želi, da se njegov denar naslednji torek pošlje prijatelju, vendar le, če se temperatura po podatkih portala 24ur.com povzpne nad 25 stopinj Celzija. Takšna pravila je mogoče zapisati v pametni pogodbi.
Od nedavno pa so aplikacije se razširile na druga omrežja, ki za avtomatizacijo transakcij uporabljajo pametne pogodbe. Med njimi so na primer Solana, Binance Smart Chain in Avalanche.
Zakaj je DeFi tako poseben koncept?
- Odprtost – kar pomeni, da lahko aplikacije uporabljate tako, da ustvarite denarnico – pogosto brez prikaza identifikacijskih podatkov, kot sta ime in naslov. To je teoretično (če ne tehnološko) enostavneje kot imeti bančni račun.
- Hitrost transakcije – sredstva lahko preko blockchaina prenašate praktično nemudoma, zato ni treba čakati na potrditev bančnega nakazila.
- Nižje pristojbine – obrestne mere so (vsaj za zdaj) veliko boljše kot pri tradicionalnih bankah, čeprav se stroški transakcij razlikujejo glede na posamezno blockchain omrežje.
- Medsebojna prepletenost – DeFi aplikacije delujejo skupaj in se dopolnjujejo kot nekakšne Lego kocke finančnega sistema. Ta “sestavljivost” omogoča vsakomur, da brez dovoljenja ustvarja, spreminja, kombinira, povezuje ali gradi na katerem koli obstoječem DeFi produktu. Na žalost je ta lastnost lahko tudi največja slabost DeFi, saj se lahko celoten ekosistem, zgrajen okoli DAI, sesuje, če postane ključna komponenta (kot je npr. stablecoin), ranljiva ali poškodovana.
Kaj lahko počnemo znotraj DeFi?
Posojanje/kreditiranje
Če imate kriptovaluto, jo lahko v zameno za obresti in/ali nagrade posodite protokolu, kot sta Aave ali Compound. Podobno si lahko od takšnega protokola izposodite digitalno premoženje, kar je še posebej koristno, če želite opraviti trgovanje. Vendar bodite previdni! – večina protokolov DeFi uporablja zavarovanje, pri katerem morate zastaviti več, kot je znesek, ki si ga želite izposoditi. Če torej vrednost sredstva preveč pade, lahko protokol vzame va zastavek, da bi se izognil izgubam.
Številni uporabniki DeFi to uporabljajo kot način za pridobivanje sredstev preko koncepta yield farming pri katerem zaklenejo sredstva v skupni sklad sredstev, da bi dobili nagrade. Ker se obrestne mere razlikujejo glede na protokol in sredstvo, spretni yield farmerji premikajo svoja sredstva med skladi, da bi izkoristili kar najboljše obrestne mere.
Trgovanje
Pri centraliziranih borzah, kot sta Coinbase in Binance, se zanašate na to, da bo borza ob vsaki transakciji prevzela skrbništvo nad vašim premoženjem. Decentralizirane borze (DEX) odstranijo posrednika, tako da lahko ljudje med seboj trgujejo neposredno. Poleg tega te borze, kot sta Uniswap in PancakeSwap, ljudem omogočajo, da v trgovanje umestijo nove digitalne žetone. Pomanjkanje preverjanja povečuje tveganja, vendar ljudem omogoča tudi, da »zgodaj najdejo« nove žetone, preden se pojavijo na širših trgih.
Izvedeni finančni instrumenti
Včasih ne želite biti omejeni na trgovanje z določenimi kovanci ali žetoni. Platforme za izvedene finančne instrumente, kot sta dYdX in Synthetix, ljudem omogočajo več kot samo promptno trgovanje. Uporabniki lahko na primer sklepajo posle s finančnim vzvodom (leverage trading), pri katerih stavijo več, kot imajo, ali celo ustvarijo t.i. “sintetično premoženje”, ki posnema tradicionalne delnice in blago.
Kako se ustvarjajo DeFi aplikacije?
DeFi aplikacije lahko ustvari vsak, ki je zna pisati pametne pogodbe. Obstaja več orodij za testiranje in/ali uvajanje pametnih pogodb, med njimi Truffle in Ganache za Ethereum. Ko prenesete ogrodje za izdelavo pametnih pogodb, lahko ustvarite žeton, ki protokolu omogoča uporabo blockchain omrežja. Pri Ethereumu je to žeton ERC20, pri Solani se imenuje SPL, Binance Smart Chain pa ima žetone BEP20.
Z žetonom lahko protokol neposredno komunicira s kovancem blockchaina 1. plasti. Projekti pa so svoje žetone promovirali tudi zato, da bi spodbudili decentralizacijo. Posojilni protokol Compound, na primer, uporablja COMP kot žeton za upravljanje (governance token); tisti, ki ga imajo, lahko sprejemajo odločitve o kodi protokola in razpodelitvi sredstev v zakladnici.
Kako lahko torej uporabljamo DeFi produkte?
Uporablja jih lahko vsakdo, tako da obišče spletno mesto aplikacije in se poveže s kripto denarnico, ki podpira DeFi, na primer MetaMask na Ethereumu ali Phantom na Solani. Večina DeFi aplikacij od uporabnikov ne zahteva posredovanja osebnih podatkov ali registracije. Ker pa so aplikacije zgrajene na verigi blokov, morate za plačevanje transakcij uporabljati kovance te verige blokov. Za plačevanje transakcij v omrežju Ethereum je potreben ETH, v verigi blokov Solana SOL in tako naprej.
Kako lahko začnem svojo lastno pot v DeFi?
Najprej si priskrbite denarnico, ki podpira Ethereum in se lahko prek brskalnika poveže z različnimi DeFi protokoli. Pogosta izbira je MetaMask. Nato kupite ustrezen kovanec za protokol, ki ga nameravate uporabljati. Trenutno večina izmed njih deluje na Ethereumu, zato boste morali za njihovo uporabo kupiti ETH ali kovanec ERC-20. (Če želite uporabljati Bitcoin, ga boste morali zamenjati za različico Bitcoina ETH, kot je Wrapped BTC). Nato si izberete svojo DeFi aktivnost: lahko posojate kriptovalute, lahko položite svoje valute na DEX in služite obresti, lahko pa tudi investirate v riskantne, a potencialno profitabilne projekte. Možnosti je ogromno.
POZOR: DeFi je lahko poln tveganj, prevarantov in napak. To je zelo eksperimentalen in tvegan prostor znotraj kriptovalut, ki so že same po sebi tvegane. Prevaranti, exit scammerji in rug pulli so pogosti, ljudje pa pogosto odkrijejo ranljivosti v pametnih pogodbah, ki razkrivajo, kako imajo ustvarjalci žetonov v rokah vso moč (projekt pa navsezadnje sploh ni decentraliziran). Zato bodite previdni.
Pomanjkljivosti DeFi
Čeprav se DeFi sliši kot krasni novi svet za finance, pa ima za morebitne udeležence tudi pomanjkljivosti in tveganja:
Kompleksnost: Sodelovanje v decentraliziranem finančnem sistemu ni tako preprosto, kot če se odpravite v lokalno banko. Za začetnike je lahko to kar izziv, saj je na voljo ogromno vlog in naložbenih priložnosti. Celo postopek registracije je lahko za nekatere ljudi preveč kompliciran, saj morate denar z borze, kot je Binance, prenesti v nelastniško denarnico (npr. zgoraj omenjeni Metamask).
Prevare (scams): Veliko goljufov želi ujeti nove kripto vlagatelje, ki jih privlačijo potencialno ekstremni donosi. Visok donos je morda včasih predober, da bi bil resničen.
Kraje: Poleg očitnih prevar je mogoče kriptožetone ukrasti tudi z vdori, zlasti glede na ranljivost kodiranja v nekaterih dApps aplikacij. Pri teh podvigih se lahko izgubijo sredstva, nato pa se mora osrednja ekipa, ki stoji za projektom DeFi, odločiti, kako ter če sploh povrniti škodo udeležencem.
Stroški: Za interakcijo s pametnimi pogodbami je potrebna tako imenovana pristojbina za plin (gas fee). Več korakov na tej poti lahko zlahka poveča stroške, kar bi se lahko izkazalo za še posebej drago za tiste s skromnimi denarnimi sredstvi. Včasih lahko transakcija zaradi tega stane precej več kot 200 dolarjev.
Volatilnost: Čeprav lahko z yield farmingom zmanjšate negativne učinke v nestanovitnem svetu kriptovalut, boste morali še vedno prenašati osupljiva nihanja, da bi zaslužili potencialne donose. V enem dnevu lahko kriptovaluta zlahka izgubi tudi letni donos ali še več.
Propadli projekti: Določena aplikacija dApp lahko na koncu klavrno propade, saj se osnovna ekipa, ki jo razvija, ukvarja z drugimi projekti. Zato je dobro, da svoj fokus porazporedite med več projekti.
Prihodnost DeFi
Novembra 2020 (ko se je trg dodobra začel ogrevati) je bilo v različnih DeFi platformah zaklenjenih za manj kot 20 milijard dolarjev vrednosti, večinoma na Ethereumu. Do naslednjega leta je bila ta vrednost že več kot 260 milijard dolarjev, pri čemer je 19 milijard dolarjev izviralo samo iz Binance Smart Chain.
V času pisanja tega članka se je trg nekoliko ohladil kar se tiče astrononskih vrednosti, toda tehnologija in prostor se še naprej razvijata. Če se trend eventuelno nadaljuje in imajo maksimalisti DeFi prav, je to šele začetek velikega vala DeFi. Goreči pripradniki trdijo, da so prednosti odprtega in decentraliziranega finančnega sistema preprosto preveč prepričljive, da ne bi zajeli bilijonov dolarjev vrednosti.
Vendar izzivi ostajajo. Novembra 2021 je podjetje za upravljanje tveganj Elliptic ocenilo, da so uporabniki DeFi v zadnjih dveh letih zaradi vdorov in prevar izgubili 12 milijard dolarjev. Banka za mednarodne poravnave je opozorila, da ranljivosti DeFi presegajo ranljivosti tradicionalnih financ in bi lahko celo ogrozile svetovno finančno stabilnost. Med zagovorniki in kritiki DeFi se bije bitka in tako bo najbrž še nekaj časa, oz. dokler se DeFi dokončno ne vzpostavi.
Pogosta vprašanja
Kaj je cilj decentraliziranega finančnega sistema (DeFi)?
Cilj DeFi je odpraviti tretje osebe, ki so vključene v vse finančne transakcije (posredniki, banke) in omogočiti sodelovanje vsem.
Je Bitcoin DeFi?
Bitcoin je kriptovaluta. DeFi je zasnovan tako, da v svojem ekosistemu uporablja kriptovalute, zato Bitcoin ni neposredno DeFi, ampak je lahko njegov del.
Kako lahko služim z DeFi?
Z uporabo DeFi aplikacij za posojanje lahko uporabniki ustvarjajo pasivni dohodek s posojanjem svojih kripto sredstev in ustvarjanjem obresti od posojil. Nov koncept služenja obresti je tudi yield farming, ki pa ima večje tveganje.
Kakšno je tveganje v DeFi?
Kar visoko. Mnogi menijo, da je DeFi prihodnost financ in da bi zgodnje naložbe v to revolucionarno tehnologijo lahko prinesle velike dobičke. Toda hekerski vdori, kraja in (programske) napake v sistemih so dokaj pogosti.
Kaj pomeni skupna zaklenjena vrednost (Total Value Locked – TVL)?
TVL je vsota vseh kriptovalut, ki so bile vložene, posojene, deponirane v sklad (pool) ali uporabljene za druge finančne dejavnosti v celotnem DeFi sistemu.
