Stock-to-flow je priljubljen model napovedovanja cene v kripto svetu z upoštevanjem razmerja med izdajajo novih kovancev in obstoječo ponudbo. V tem članku si bomo podrobneje ogledali ta zanimiv model.
Ena glavnih značilnosti Bitcoina je nestanovitnost cene. V zgodnjih letih je cena BTC nihala bistveno več kot dandanes, a vendar še vedno govorimo o visoki volatilnosti (v času pisanja članka BTC sedi pri 22.000 dolarjih in je približno 70% nižje od svojega vrha novembra lani). Zato je napovedovanje cene Bitcoina še vedno uveljavljen in dobro obiskan kotiček v kripto svetu.
Na stotine analitikov preučuje grafe, da bi odkrili subtilne premike v ceni Bitcoina in tako ugotovili, kam se bo kriptovaluta »verjetno« premaknila. Medtem ko so nekateri menili, da bo cena Bitcoina na koncu dosegla ničlo, medtem pa drugi trdili, da ni teoretične omejitve, kako visoko bi se lahko kriptovaluta povzpela.
Med vsemi temi teorijami in napovedmi je tudi zamisel, ki je navdušila tako privržence kot kritike: stock-to-flow model (razmerje med zalogami in pritokom). Zamisel je preprosta: z naraščajočim pomanjkanjem bitcoinov se bo povečevala tudi njihova cena. Je število, ki označuje število let, potrebnih za dosego trenutne zaloge (ponudbe) pri trenutni stopnji proizvodnje. Višja kot je številka, dražja je kriptovaluta na splošno. Model se je izkazal za dokaj natančnega, kar je povzročilo intenzivno razpravo o prednostih modela: nekateri menijo, da je model razlog, da so se institucionalni vlagatelji tako angažirali na tem področju. Predvideva namreč, da se bo vrednost Bitcoina v naslednjih nekaj letih 10x povečala.
Drugi pa menijo, da je prevelika poenostavitev ponudbe in povpraševanja nezanesljiv razlog za naložbe in poudarja več pomanjkljivosti modela. Poglejmo si, za kaj gre.
Kaj je torej stock-to-flow model?
Model je »izumil« anonimni uporabnik Twitterja PlanB, ki trdi, da je nizozemski institucionalni vlagatelj s pravnim in kvantitativnim finančnim ozadjem, ki upravlja s približno 100 milijard dolarjev premoženja.
Preprosto povedano, stock-to-flow model (SF ali S2F) je način merjenja številčnosti določenega vira. Stock to flow ratio (razmerje med zalogami in pretokom) je količina vira v rezervah, deljena s količino, ki se letno proizvede. Višja kot je številka, dlje bo trajalo, da bo proizvodnja zadovoljila obstoječe povpraševanje, in bolj redko je sredstvo.
Vzemimo za primer zlato. Njegovo razmerje med zalogami in pretokom je približno 66, kar pomeni, da bi za proizvodnjo trenutne količine zlata, ki je trenutno v obtoku, potrebovali 66 let proizvodnje zlata. Za primerjavo: razmerje med zalogami in prilivom srebra je 74, kot je navedeno v poročilu In Gold We Trust. Bitcoinov je 50, potem ko se je omrežje 2020 že tretjič prepolovilo (podroben članek o tem dogodku lahko najdete tukaj), pri čemer se je nagrada rudarjem zmanjšala z 12,5 na 6,25 Bitcoina. Nagrade za rudarje so pomembna značilnost S2F modela.
Žlahtno blago, kot sta zlato in srebro, težko znatno poveča svojo ponudbo, saj je postopek iskanja zlata in njegovega pridobivanja drag in dolgotrajen. Bitcoin je podoben, ker je tudi po svoji zasnovi redek. Ko je anonimni ustvarjalec Satoshi Nakamoto ustvaril Bitcoin, naj bi bila njegova zaloga omejena in sčasoma naj bi ga bilo vse težje pridobiti iz omrežja.
Stock-to-flow formula
Poglejmo si, kako deluje S2F formula. V času pisanja tega članka je zaloga Bitcoina 19,080,037 BTC, kar je 91 % celotne ponudbe, letni pritok pa znaša 328 500 BTC (dnevno se namreč ustvari 900 BTC-jev). Številka, ki predstavlja zalogo, se spremeni vsakih približno 10 minut, ko se ustvarijo dodatni bloki. Če te vrednosti vnesemo v S2F formulo, dobimo razmerje SF 58,08 (19,080,037/328,500). Posledično bi pridobivanje trenutne skupne zaloge BTC trajalo približno 58 let (brez upoštevanja največje zaloge in halvingov).
Poleg tega bitcoin halvingi povečajo razmerje S2F, saj povečajo pomanjkanje, zaradi česar se cena bitcoinov dvigne. To je najpomembnejša metrika za vlagatelje, da bi razumeli, zakaj je Bitcoin uvrščen med valute in ne med blago.
Kaj o modelu mislijo analitiki?
Zaradi tega naraščajočega pomanjkanja naj bi cena Bitcoina po S2F modelu nekje leta 2025 dosegla 1 milijon dolarjev, saj povzroča pritisk na rast cene. PlanB je pozneje objavil posodobljeno različico svojega modela, ki popravlja rast Bitcoina na približno 288.000 USD do leta 2021, ki se pa, kot vemo, ni uresničil.
Kljub napačni napovedi za prejšnji bikov trg je veliko tistih, ki še vedno verjamejo v PlanB-jev model. Eden bolj opaznih analitikov Nick Emblow je zapisal, da S2F model dodaja pomembne spremenljivke pri vrednosti Bitcoina. Tom Lee iz podjetja Fundstrat in Tim Draper, eden prvih vlagateljev v bitcoine, sta dejavna zagovornika modela. Adam Back, ustanovitelj in izvršni direktor kanadskega podjetja Blockstream, ki se ukvarja z bitcoinom in blockchain tehnologijo, je stock-to-flow model primerjal z Moorovim zakonom, pri katerem se bo »število tranzistorjev v mikroprocesorjih podvojilo vsaki dve leti«.
BNY Mellon, največja skrbniška banka na svetu z več kot 25 bilijoni dolarjev sredstev, je v svojem lanskem poročilu o napovedovanju cene Bitcoina prav tako preučila model. Čeprav ga je kritizirala zaradi nekaterih njegovih glavnih značilnosti, je njegova vključitev v poročilo pomagala povečati verodostojnost modela.
Kaj o modelu mislijo kritiki?
Medtem ko je razmerje med zalogami in pritokom bitcoinov v preteklosti pokazalo določeno povezavo s ceno BTC, ima metodologija precejšnje omejitve, ko gre za napovedovanje prihodnjih nihanj vrednosti digitalnega premoženja. Na primer, model upošteva izključno ponudbo Bitcoina, ne upošteva pa povpraševanja po tej kriptovaluti. Dva najbolj temeljna dejavnika pri določanju cene sredstva sta ponudba in povpraševanje. Zato se bo kljub temu, da se razmerje SF v kriptovaluti BTC med dogodki razpolovitve vsake štiri leta poveča, njena cena dramatično padla, če se bo povpraševanje močno zmanjšalo.
Poleg tega model ne upošteva nekaterih prav tako pomembnih dejavnikov:
- Volatilnost: Kljub temu da se je nestanovitnost bitcoina v zadnjih letih močno zmanjšala, je še vedno izpostavljen velikim nihanjem cen. Samo poglejmo trenutne grafe in kako se je marsikdo uštel v upanju, da bo cena poskočila do 100.000 dolarjev, medtem pa realnost kaže 20.000. Vlagatelji lahko po znatni izgubi vrednosti v zelo nestanovitnem obdobju panično prodajo svoja imetja, s čimer se likvidirajo dolge pozicije trgovcev, kar povzroči znaten padec cene.
- Teorija črnega laboda: Ta koncept je povezan s prvim. V ekonomiji so črni labodi nepredvidljivi dogodki, ki za seboj pustijo velike posledice. Črni labod za bitcoin bi lahko bil velik regulativni poseg, ki bi vsakomur dejansko prepovedal nakup in trgovanje s kriptovaluto. Cena BTC bi lahko zaradi takšnega hipotetičnega položaja strmo padla, ne gled ena ostale pozitivno usmerjene dejavnike.
Eden glasnih kritikov je tudi oče Ethereuma, Vitalik Buterin. Buterin meni, da teorije ni mogoče ovreči, analitiki pa lahko vsako ceno pripisujejo kot dokaz, da je model “stock-to-flow” pravilen. Zato pravi, da ni posebej koristna. Drugi so bili v svojih kritikah še bolj neizprosni. Nico Cordeiro, glavni naložbeni direktor in upravitelj sklada Strix Leviathan, meni, da bo natančnost modela verjetno enako uspešna pri napovedovanju prihodnje cene bitcoina, kot so bili astrološki modeli v preteklosti pri napovedovanju finančnih rezultatov.
Poudarja, da model temelji na trditvi, da je tržna kapitalizacija denarne dobrine (npr. zlata in srebra) v USD neposredno odvisna od stopnje njune nove ponudbe. Upravitelj sklada trdi, da v podporo tej zamisli niso bili predloženi nobeni dokazi ali raziskave, razen posameznih podatkovnih točk, izbranih za prikaz tržne kapitalizacije zlata in srebra glede na trajektorijo bitcoina.
Ostali modeli napovedovanja cen v kripto svetu
Psihologija vlagateljev na trgu, pogosto znana kot psihologija množice, se uporablja za ocenjevanje ciklov finančnih trgov z uporabo teorije Elliottovih valov, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja predlagal ameriški računovodja Ralph Nelson. V skladu s to teorijo valovni vzorci rastejo v ravnih linijah ali z vzponi in padci. Na vseh finančnih trgih, vključno s kripto trgom, se cena giblje med impulzivno in alternativno fazo ter ponavlja iste cikle. Opazovani valovi so enaki, ponavljajoči se in ločeni v pet sklopov valov, ki se izmenjujejo med motivnimi in korektivnimi valovi.
Drug model napovedi, znan kot Bitcoin Rainbow Chart, je barvni logaritemski graf razvoja cene Bitcoina. Na podlagi tega modela se vlagatelj lahko lažje odloči, ali trg vstopa v medvedji ali bikovski trend. Barvne črte je razvil Über Holger, izvršni direktor podjetja Holger, z uporabo logaritemske regresije. Holger je priznal, da so ti pasovi povsem arbitrarni in nimajo znanstvene podlage; tako so pravilni le do nekega prihodnjega datuma, čeprav v hipotezi ni opredeljenih časovnih okvirov. Graf uporabnikom omogoča, da spremljajo spremembe cen skozi čas, pri čemer ne upoštevajo neizogibnih nihanj, ki jih povzroča dnevna volatilnost, in dobijo občutek, kdaj je bilo v preteklosti najboljše obdobje za nakup ali prodajo BTC.
Toda ta model po Holgerjevih besedah ne zagotavlja naložbenega svetovanja, saj pretekla uspešnost ni pokazatelj prihodnjih rezultatov. Vendar pa ceno Bitcoina razdeli v osem poljubno obarvanih pasov: definitivni mehurček, FOMO (fear of missing out), prodaja, formiranje mehurčka, še vedno poceni, HODL, nakup, akumulacija in močno znižana cena.
Kako investirati po stock-to-flow modelu?
Kljub omenjenim pomanjkljivostim bi bilo razumevanje uporabe modela “stock-to-flow” pri trgovanju s kriptovalutami lahko koristno. V teoriji velja, da ko se razmerje med zalogo in pretokom kriptovalute poveča, se glede na zgodovino modela poveča tudi njena vrednost. To razmerje je lahko v pomoč pri sprejemanju naložbenih odločitev.
Visoko razmerje (na primer 50 ali več) kaže na veliko relativno pomanjkanje, kar pomeni, da se bodo povečale tudi vrednosti. Vlagatelj lahko opazi to razmerje in se odloči prodati del svoje kriptovalute ter tako izkoristiti njeno trenutno visoko ceno. Druga možnost je, da v primeru, ko je razmerje nizko, vendar se pričakuje, da se bo v prihodnosti povečalo, kupi več kriptovalute. Kljub omejitvam je lahko razumevanje uporabe razmerja med zalogami in tokovi v kriptovalutah dragocena finančna strategija, po kateri lahko poseže vsak začetnik ali izkušeni trgovec.
Če potegnemo črto
Stock-to-flow model meri razmerje med trenutno razpoložljivo zalogo vira in njegovo stopnjo proizvodnje. Običajno se uporablja za plemenite kovine in druge surovine, nekateri pa trdijo, da ga je mogoče uporabiti tudi za Bitcoin. V tem smislu lahko na Bitcoin gledamo kot na redek digitalni vir. V skladu s to metodo analize bi moral biti Bitcoin zaradi svojih edinstvenih lastnosti sredstvo, ki dolgoročno ohranja svojo vrednost.
Vendar je vsak model tako močan, kot so močne njegove predpostavke, in morda ne bo mogel upoštevati vseh vidikov vrednotenja Bitcoina. Poleg tega je Bitcoin v času pisanja tega članka na trgu šele nekaj več kot deset let. Nekateri bi lahko trdili, da dolgoročni modeli vrednotenja, kot je S2F, za zanesljivejšo natančnost potrebujejo večji nabor podatkov.
Kot pri večini kriptovalut in strategij pa velja naslednje: Preden se lotite finančnega zalogaja, se dobro izobrazite sami in ne investirajte več, kot lahko pogrešite.
