Kaj je vibe kodiranje in kako ustvariti aplikacijo brez programerskega znanja v 2025?

Si predstavljate, da brez programerskega znanja ustvarite popolnoma delujočo aplikacijo? Z uporabo umetne inteligence je to mogoče. Toda morda ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.

Recimo, da imate odlično idejo za aplikacijo, a ne znate napisati niti ene vrstice kode. V preteklosti je to pomenilo, da je vsaka ideja za aplikacijo ostala zgolj ideja. Danes pa lahko zahvaljujoč aplikacijskim orodjem, ki jih poganja umetna inteligenca, te ideje dejansko uresničimo s pristopom, ki mu pravimo vibe kodiranje.

Preberi še: 20 aplikacij z umetno inteligenco, ki jih morate poznati v 2025!

Kaj je vibe kodiranje?

Gre za pristop, pri katerem z navodili v vsakdanjem jeziku usmerjamo AI-sisteme k pisanju programske kode. To ni bližnjica za izogibanje trudu—gre za pametnejši način, kako svoj čas usmeriti v ustvarjalni del razvoja aplikacij, ne da bi vas upočasnjevale tehnične podrobnosti. Ta metoda pomeni novo dobo ustvarjanja aplikacij, kjer lahko tudi tisti brez programerskega znanja postavijo inovativnost in razvoj konceptov pred drobovje same kode.

Vibe coding vam torej omogoča, da preprosto opišete, kaj želite zgraditi, z vsakdanjimi besedami, AI-orodje pa poskrbi za razvoj namesto vas. Uporabite lahko namenska AI-orodja za izdelavo aplikacij, kot so Softr ali Lovable. Toda tudi klepetalni roboti, kot sta ChatGPT in Claude sta lahko uporabljena na učinkovit način. 

Recimo, da želite ustvariti aplikacijo za načrtovanje obrokov.

Vse, kar morate storiti, je, da vpišete poziv: »Pomagaj mi ustvariti aplikacijo, ki za mojo družino pripravi tedenski načrt obrokov.« V nekaj sekundah bo klepetalnik ustvaril delujoč prototip aplikacije, ki vključuje funkcije, kot so filtri za prehranske preference, nastavitve za čas priprave in proračun, ter celo vgrajen generator nakupovalnega seznama.

Preberi še: Agenti UI: Najbolj vroča kripto zgodba 2025 + top UI kriptovalute za nakup

Kako se je začel “vibe coding”?

Zgodba o vibe codingu se je začela 2. februarja 2025, ko je Andrej Karpathy mimogrede uporabil ta izraz v objavi na družbenih omrežjih. Govoril je o tem, kako se je “popolnoma prepustil vibracojam (vies),” s čimer je namignil na prihodnost, v kateri razvijalci kode ne pišejo več zgolj ročno, temveč soustvarjajo z umetno inteligenco na bolj abstrakten in intuitiven način.

Ideja je hitro naletela na plodna tla. V nekaj tednih se je razširila po razvijalskih skupnostih. Do marca 2025 so se že pojavile osupljive številke—približno 25 % startupov iz zimske serije Y Combinator naj bi večino svoje programske kode ustvarjalo s pomočjo umetne inteligence. To naenkrat ni več modna muha, ampak pravi premik paradigme.

Tudi vodilni v industriji so hitro opazili spremembe. Deepak Singh, podpredsednik pri Amazon Web Services, je javno podprl ta pristop in ga označil za »transformativni« preobrat v načinu razvoja programske opreme. Po njegovih besedah vibe coding ni le učinkovit— postal bo pomembno dejstvo za prihodnost.

Preberi še: Umetna inteligenca: Slovar AI pojmov

Kako deluje vibe kodiranje?

Tako to deluje v praksi: predstavljaj si, da svojemu AI-pomočniku rečeš: »Zgradi spletno aplikacijo, ki uporabnikom omogoča nalaganje in deljenje fotografij s potovanj.« Umetna inteligenca razume tvojo zahtevo in napiše vso potrebno kodo – HTML, zaledje, logiko za podatkovno bazo, vse. Vloga razvijalca postane manj usmerjena v tipkanje sintakse in bolj osredotočena na usmerjanje procesa, testiranje, izpopolnjevanje in iteriranje na podlagi rezultatov, ki jih ustvari AI.

To pa ne pomeni, da vibe kodiranje izničuje pomen tradicionalnih znanj. Prav nasprotno—zahteva močne komunikacijske sposobnosti in reševanje problemov. Razvijalci morajo znati jasno opredeliti svojo vizijo in dovolj razumeti, da lahko po potrebi prilagodijo ali popravijo AI-jev izhod, kadar ta ni popoln.

Celoten proces poteka po preprostih korakih:

1. Opis ideje: Razvijalec začne tako, da v naravnem jeziku opiše želeno funkcionalnost. Na primer: »Ustvari spletno aplikacijo, ki uporabnikom omogoča nalaganje in deljenje fotografij s potovanj.«

2. Interpretacija z umetno inteligenco: Napredni AI-modeli, kot so veliki jezikovni modeli (LLM), razumejo navodilo in ustvarijo ustrezno kodo. To lahko vključuje uporabniški vmesnik, zaledno logiko in povezave z bazo podatkov.

3. Pregled in izpopolnjevanje: Razvijalec pregleda kodo, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, jo preizkusi in po potrebi prilagodi. Ta iterativni proces zagotavlja, da končni izdelek ustreza začetni viziji.

4. Objava aplikacije: Ko je rezultat zadovoljiv, lahko razvijalec aplikacijo objavi—pogosto z minimalnim ročnim kodiranjem.

Katera orodja podpirajo vibe kodiranje danes?

Vibe coding ne bi bil mogoč brez nove generacije orodij, ki združujejo umetno inteligenco z intuitivnimi uporabniškimi vmesniki. Tukaj so glavne platforme v 2025:

Cursor

Cursor je pameten urejevalnik kode, zasnovan na Visual Studio Code, a z umetno inteligenco v svojem jedru. Vsebuje stranskega pomočnika (imenovanega Composer), s katerim se lahko pogovarjate in mu naročite pisanje ali spreminjanje kode. Ponuja dva načina delovanja:

• Standardni način: kjer AI čaka na vaša navodila.
• Način agenta: kjer AI samostojno prevzema večje naloge in jih izvaja brez stalnega nadzora.

Odličen je za tiste, ki želijo ostati vključeni v proces, a si želijo močnega asistenta neposredno v svojem razvojnem okolju (IDE).

Replit

Replit že dolgo vodi gibanje vibe codinga za širšo javnost. Gre za platformo za kodiranje v brskalniku z vgrajeno umetno inteligenco (na primer Ghostwriter), ki je tako intuitivna, da mnogi uporabniki niti ene vrstice kode ne napišejo ročno.

Po besedah direktorja Amjada Masada kar 75 % uporabnikov Replit AI uporablja kot svoj glavni razvojni pripomoček.

GitHub Copilot

GitHub Copilot je danes že dobro poznano ime. Gre za vtičnik za razvojna okolja, kot je VS Code, ki samodejno dopolnjuje kodo, predlaga rešitve in ustvarja cele bloke na podlagi komentarjev. Čeprav ne gre za pravi vibe coding, je Copilot odličen primer, kako lahko AI pospeši tradicionalno programiranje.

ChatGPT, Claude in drugi LLM-i

Tudi splošni AI-pomočniki, kot sta ChatGPT (OpenAI) in Claude (Anthropic), so izjemno uporabni pri vibe codingu. Dovolj je, da opišete, kaj želite – na primer: »Napiši skripto, ki pridobi trenutni tečaj EUR/USD in ga shrani v CSV« – in v nekaj sekundah dobite delujočo rešitev. Čeprav ti modeli še niso neposredno vgrajeni v razvojna okolja, so zelo priljubljeni za idejne zasnove, iskanje napak in prototipiranje.

Nasveti in primeri uporabe 

Ustvarjanje prej omenjene aplikacije za načrtovanje obrokov z uporabo vibe codinga je bilo presenetljivo dostopno—vendar pot ni bila vedno brez zapletov. Da pa se boste lahko izognili nekaterim napakam, vam tukaj ponujamo nekaj praktičnih nasvetov:

1. Začni s preprostim pozivom

Ena pogostejših napak je, da želite preveč naenkrat. Nap rimer, naše prvo navodilo AI-ju je vsebovalo:

• Tedensko načrtovanje obrokov
• Personaliziran družinski profil s prehranskimi preferencami
• Samodejno generiranje nakupovalnega seznama

AI smo popolnoma preobremenili. Boljši pristop je začeti z eno samo osnovno zahtevo. Recimo: »Ustvari aplikacijo za načrtovanje obrokov.« Ko je AI pripravil osnovo, smo postopoma dodajali nove funkcije—filtriranje po družinskih željah, nato še nakupovalni seznam. Podrobnosti o oblikovanju, postavitvi in barvah pusti za kasneje. Najprej naj delujejo osnovne funkcije.

2. Bodi natančen pri navodilih

Kadar delaš v podjetju, moraš sodelavcem izražati želje zelo jasno – nihče vam ne bo bral misli. Enako velja pri AI-ju. Bodite specifični.

Dodaj stvari, kot so:

• Funkcionalnost gumbov
• Vrste vnosnih polj (npr. številke ali besedilo)
• Pogoji (npr. »Če uporabnik izbere X, naj se zgodi Y«)

Bolj ko si natančen, bolj natančen bo tudi rezultat.

3. Testiraj vse – večkrat

Kakovostno testiranje (QA) je ključnega pomena pri klasičnem razvoju aplikacij in enako velja pri delu z umetno inteligenco.Ko AI ustvari novo različico aplikacije, jo preizkusi. Prehodi vse običajne in neobičajne scenarije. Če kaj ne deluje, ne napiši le »ne dela«. Namesto tega jasno pojasni, kaj je šlo narobe in kaj si pričakoval.

Primer: Prosili smo aplikacijo, naj se v receptih izogne tofuju. In kaj se je pojavilo? Seveda- tofu. Malo trde ljubezni je aplikacijo spravilo nazaj v formo.

4. Pričakuj, da se bodo stvari lomile

Dodajanje novih funkcij – ročno ali z AI-pomočjo – lahko zmoti druge dele sistema. Lahko se zgodi, da nekaj začne delovati, drug del pa preneha. Če se to zgodi, jasno razloži težavo AI-ju in kaj želiš, da se zgodi. Če opaziš problematično kodo, jo prilepi v klepet in prosi AI, naj jo analizira in popravi.

5. Bodi pripravljen na iteracije

Vibe kodiranje je hitro – vendar ni čarovnija. Verjetno ne boš že v prvem poskusu ustvaril popolne različice. Ključ se skriva v potrpežljivosti. Končni rezultat je odvisen od jasnosti tvojih pozivov, zahtevnosti aplikacije in zmogljivosti AI-orodja, ki ga uporabljaš. Daj si čas – uspelo ti bo.

Prednosti in pomanjkljivosti vibe codinga

Kot zanimiva mlada metoda vibe kodiranja prinaša se seboj zvrhan koš prednosti in pomanjkljivosti. Poglejmo si jih.

Prednosti:

• Hitrejši razvoj: Ena največjih prednosti vibe codinga je hitrost. Z naravnim jezikom opišeš, kaj želiš, in umetna inteligenca to pretvori v delujočo kodo. Čas od ideje do izvedbe se močno skrajša – kar je še posebej koristno pri prototipih ali projektih z roki.

• Večja dostopnost razvoja programske opreme: Za začetek ne potrebuješ diplome iz računalništva. Tudi ljudje brez izkušenj s programiranjem lahko z jasnim opisom svoje ideje ustvarijo delujočo aplikacijo. Tehnologija tako odpira vrata širšemu in bolj raznolikemu krogu ustvarjalcev.

• Večja produktivnost razvijalcev: Tudi izkušeni razvijalci lahko z AI-jem razbremenijo rutinske ali ponavljajoče se naloge. S tem sprostijo čas za pomembnejše stvari—na primer odločanje o arhitekturi, izboljšanje uporabniške izkušnje in reševanje kompleksnih težav.

• Več z manj za majhne ekipe: Startupi in majhne ekipe imajo od vibe kodiranja še posebej veliko koristi. Aplikacije lahko gradijo z manj ljudmi, kar pomeni nižje stroške in hitrejše uresničevanje idej.

Pomanjkljivosti:

• Nedosledna uporabniška izkušnja in dizajn: Ker vibe coding temelji na intuiciji in trenutnih odločitvah, lahko hitro pripelje do razdrobljene uporabniške izkušnje. Brez enotnega dizajnerskega sistema lahko aplikacija vsebuje neusklajene postavitve, nerodne interakcije ali nepregledno navigacijo. Če AI-ju ne daš jasnih smernic glede dizajna, lahko končni izdelek deluje zmeden ali nepovezan.

• Težave pri iskanju napak: Če ne poznaš programiranja—in jaz sem vsekakor med tistimi—je ugotoviti, kaj ne deluje in zakaj, lahko resen izziv. Resda lahko AI prosiš, da poišče napake, a to ne pomeni, da bo vedno našel prave težave ali ponudil najboljšo rešitev. Brez tehničnega znanja si do določene mere odvisen od natančnosti in dometa AI orodja.

• Težavno sodelovanje z drugimi: Ko gradiš aplikacijo na podlagi občutka namesto preverjenih dizajnerskih načel ali kodnih standardov, postane vključevanje drugih v projekt zahtevno. Razvijalci ali oblikovalci, ki se pridružijo kasneje, bodo morda težko razumeli strukturo, logiko ali tok tvoje aplikacije, kar lahko sodelovanje naredi počasno ali zmedeno

Ali vibe kodiranje ogroža službe programerjev?

Vzpon vibe codinga je sprožil val zaskrbljenosti v tehnološkem svetu: ali je to začetek konca za človeške programerje? Vprašanje je povsem legitimno – še posebej zdaj, ko lahko umetna inteligenca iz nekaj dobro oblikovanih pozivov ustvari celotne aplikacije. A resničnost je bolj kompleksna. Vibe coding ne odpravlja razvijalskih poklicev, temveč jih preoblikuje.

Namesto da bi dneve preživljali s pisanjem kode vrstico po vrstico, se številni razvijalci zdaj pomikajo v bolj strateške vloge. Postajajo usmerjevalci, pregledovalci in arhitekti – osebe, ki vodijo AI, preverjajo njen izhod in sprejemajo ključne odločitve glede strukture sistema, uporabniške izkušnje in dolgoročne vzdržljivosti rešitve. Kodiranje ne izginja, le ni več povsem ročno opravilo, kot je bilo nekoč.

Kaj pa začetniki?

Vpliva na začetne pozicije pa ni mogoče prezreti. Mlajši razvijalci so se tradicionalno učili skozi ponavljajoče se osnovne naloge – prav tista opravila, ki jih danes AI obvlada brez težav. Če bodo podjetja in izobraževalne ustanove želele ohraniti prostor za nove kadre, bodo morale prilagoditi svoje zahteve in metode usposabljanja.

Vzpon novih spretnosti

Vzporedno z AI pa pridobivajo vrednost tudi nova znanja. Tisti, ki želijo ostati v ospredju, bodo morali obvladati:

• oblikovanje učinkovitih pozivov (prompt engineering)
• sistemsko razmišljanje in razumevanje interakcij
• analizo in odpravljanje napak v kodi, ki jo ustvari AI

Spretnosti, ki so bile včasih obravnavane kot “mehke” (npr. komunikacija in dizajnerski način razmišljanja), postajajo ključni del razvijalskega orodja.

Paradoks: manj rutine, več ustvarjalnosti

Ironično pa bi ta premik lahko naredil poklic programerja bolj zanimiv. Ker stroji prevzamejo ponavljajoča se opravila, lahko razvijalci več časa namenijo ustvarjalnemu reševanju problemov, inovacijam in drznejšim idejam. V tem pogledu vibe coding ni grožnja, temveč katalizator—orodje, ki odpira nove potenciale za tiste, ki ga znajo uporabljati.

Ko potegnemo črto: vibe coding ne pomeni konca programerskega poklica. Pomeni pa, da se ta poklic hitro spreminja. In tisti, ki se bodo znali prilagoditi, bodo oblikovali prihodnost razvoja programske opreme.

Pogosta vprašanja