Kaj je Web3? – Celovit vodič

Web 3.0 prihaja – toda kaj pomeni, in kaj se bo zgodilo z Web 1.0 in Web 2.0?

Home » Kaj je Web3? – Celovit vodič
web3

Tudi če niste navdušenec nad tehnologijo blockchain, ste poleg Bitcoina in NFT najbrž tudi že slišali za Web3. Ta relativno nov koncept obljublja decentraliziran internet, zgrajen na verigi blokov, njegovi začetniki pa pravijo, da so decentralizirane tehnologije edino upanje za ohranitev liberalne demokracije. V tem članku bomo razdelali vse, kar je dobro vedeti o Web3.

Kaj je Web3?

Web3 oz. Web 3.0 oz. Splet 3 (slovenska enačica nam zaenkrat ne zveni prav melodično, zato se bomo v tem članku držali originalov) je prihajajoča tretja generacija interneta, v kateri bodo spletna mesta in aplikacije s tehnologijami, kot so strojno učenje, Big Data, tehnologija decentralizirane glavne knjige (decentralized ledger technology – DLT) itd., lahko pametno obdelovale informacije na človeku podoben način.

Web3 po mnenju podpornikov predstavlja naslednjo fazo interneta in potencialno tudi družbene organizacije. Web 1.0 je bil obdobje decentraliziranih, odprtih protokolov, v katerem je večina spletnih dejavnosti vključevala brskanje po posameznih statičnih spletnih straneh. Web 2.0 živimo zdaj in je obdobje centralizacije, v katerem velik del komunikacije in trgovine poteka na zaprtih platformah, ki so v lasti peščice izjemno močnih korporacij, kot so Google, Facebook, Amazon, in so pod nominalnim nadzorom centraliziranih vladnih regulatorjev. Web3 naj bi svet osvobodil tega monopolnega nadzora. Na najosnovnejši ravni se Web3 torej nanaša na decentraliziran spletni ekosistem, ki temelji na tehnologiji blockchain. Platforme in aplikacije, zgrajene na Web3, ne bodo v lasti osrednjega organa, temveč uporabnikov, ki si bodo svoj lastniški delež zaslužili s pomočjo pri razvoju in vzdrževanju teh storitev.

Zanimivost: Izraz Web3 je leta 2014 skoval ustanovitelj podjetja Polkadot in soustanovitelj Ethereuma Gavin Wood in z njim označil “decentraliziran spletni ekosistem, ki temelji na verigi blokov”.

Web 3 bo deloval preko tehnologije blockchain in kriptovalut

Ker bodo Web 3 omrežja delovala z decentraliziranimi protokoli – temeljnimi stebri tehnologije blockchain in kriptovalut – lahko pričakujemo močno simbiozo med temi tremi tehnologijami in drugimi področji. Bile bodo interoperabilne, brezhibno integrirane, avtomatizirane s pametnimi pogodbami in uporabljene za vse od mikro transakcij v Afriki, cenzuri odpornega P2P shranjevanja in izmenjave podatkovnih datotek z aplikacijami, kot je Filecoin, do popolne spremembe vodenja in poslovanja podjetij. Sedanji številni DeFi protokoli so tako le vrh ledene gore.

Evolucija tehnologije

Izraz Web3 je res populariziral Gavin Wood leta 2014, toda koncept ni tako nov. Jeffrey Zeldman, eden prvih razvijalcev aplikacij Web 1.0 in 2.0, je že leta 2006 na svojem blogu objavil prispevek, v katerem je podprl Web 3.0, Wired pa je leta 2005 objavil tale prispevek.

Web3 bo torej nastal kot posledica naravne evolucije spletnih orodij starejše generacije v kombinaciji z najsodobnejšimi tehnologijami, kot sta umetna inteligenca in tehnologija blockchain, ter medsebojne povezanosti uporabnikov in vse večje uporabe interneta.

Za lažjo predstavo si poglejmo, kaj pomenita in kdaj sta se pojavila Web 1.0 in Web 2.0:

Web 1.0 (1989 – 2005)

Web 1.0 je znan tudi kot Static Web (statični splet) in je bil prvi in najzanesljivejši internet v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, čeprav je ponujal le dostop do omejenih informacij z malo ali nič interakcije z uporabniki. Takrat ustvarjanje uporabniških strani ali komentiranje člankov ni obstajalo. Web 1.0 ni imel algoritmov za prebiranje spletnih strani, zato so uporabniki izredno težko našli ustrezne informacije. Preprosto povedano, bil je kot enosmerna avtocesta z ozko pešpotjo, na kateri je vsebino ustvarjalo le nekaj izbrancev, informacije pa so prihajale iz rigidnih in omejenih podatkovnih virov.

Web 2.0 (2005 – sedanjost)

Web 2.0 je znan kot Social Web (družbeni splet) in je zaradi napredka spletnih tehnologij, kot so Javascript, HTML5, CSS3 itd., postal veliko bolj interaktiven. Ta interaktivnost pa je zagonskim podjetjem omogočilo gradnjo interaktivnih spletnih platform, kot so YouTube, Facebook, Wikipedia in številne druge. To je utrlo pot razcvetu družbenih omrežij in ustvarjanju vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, saj je zdaj mogoče podatke distribuirati in deliti med različnimi platformami in aplikacijami.

Web 3.0 (prihodnost)

Web 3.0 je naslednja faza razvoja spleta, ki bi internet preobrazila v sistem, ki bi obdeloval informacije s skoraj človeško inteligenco. To bi sicer storil z uporabo dodelanih sistemov umetne inteligence, ki bi lahko izvajali pametne programe za pomoč uporabnikom. Tim Berners-Lee je dejal, da naj bi se semantični splet “samodejno” povezoval s sistemi, ljudmi in domačimi napravami. Zato bodo v procesih ustvarjanja vsebine in odločanja sodelovali tako ljudje kot stroji. To bi omogočilo inteligentno ustvarjanje in distribucijo zelo prilagojenih vsebin neposredno vsakemu uporabniku interneta.

Web3: Glavne značilnosti

Vseprisotnost

To pomeni biti ali imeti sposobnost biti povsod, zlasti hkrati. V tem smislu je splet 2.0 že vseprisoten, saj lahko na primer uporabnik Facebooka takoj posname sliko in jo deli z drugimi. To pa postane vseprisotno, saj je na voljo vsem z dostopom do interneta in platforme, ne glede na to, kje so. Web 3.0 je preprosto korak naprej, saj je internet dostopen vsem, kjer koli in kadar koli. Čez nekaj časa naprave ne bodo več osredotočene na računalnike in pametne telefone kot v Web2, saj bo tehnologija IoT (Internet of Things- internet stvari) prinesla številne nove vrste pametnih naprav.

Semantični splet

Semantika je preučevanje odnosov med besedami. Semantični splet omogoča računalnikom, da analizirajo množico podatkov s spleta, ki vključujejo vsebino, transakcije in povezave med osebami. Za lažjo predstavo si za primer vzamimo naslednja stavka:

Jaz imam rad kripto

Jaz <3 kripto

Njuna sintaksa je morda različna, vendar je njuna semantika praktično enaka, saj se semantika ukvarja le s pomenom ali čustvom vsebine. Uporaba semantike v spletu bi omogočila, da bi stroji z analizo podatkov dekodirali pomen in čustva. Posledično bodo imeli uporabniki interneta boljšo izkušnjo, ki jo bo omogočila izboljšana povezljivost podatkov.

Umetna inteligenca

Na kratko, to je torej inteligenca, ki so jo sposobni stroji. Ker lahko Web3 računalniki berejo in dešifrirajo pomen in čustva, ki jih sporoča niz podatkov, so to inteligentni stroji. Čeprav Web2 ponuja podobne možnosti, še vedno temelji predvsem na človeku, kar odpira prostor za koruptivno vedenje, kot so pristranske ocene izdelkov, prirejene ocene itd. Spletne ocenjevalne platforme, kot je Trustpilot, na primer omogočajo potrošnikom, da ocenijo kateri koli izdelek ali storitev. Na žalost lahko podjetje preprosto zbere veliko skupino ljudi in jim plača, da ustvarijo pozitivne ocene za njihove izdelke. Zato se mora umetna inteligenca naučiti razlikovati med pristnimi in lažnimi ocenami, da bi internet zagotavljal zanesljive podatke.

Googlov sistem umetne inteligence je pred kratkim iz trgovine Play Store odstranil približno 100.000 negativnih ocen aplikacije Robinhood, ko je odkril poskuse manipulacije z ocenami, katerih namen je bil umetno znižati število glasov za aplikacijo. To je umetna inteligenca v akciji, ki se bo kmalu nemoteno vključila v Web3, saj bo blogom in drugim spletnim platformam omogočila analizo podatkov in njihovo prilagajanje po meri vsakega uporabnika. Z razvojem umetne inteligence bo na koncu uporabnikom lahko zagotovila najboljše možne filtrirane in nepristranske podatke.

Prostorski splet in 3D grafika

Nekateri futuristi Web3 že imenujejo tudi prostorski splet (Spatial Web), saj naj bi z revolucionarno grafično tehnologijo zabrisal mejo med fizičnim in digitalnim ter s tem v ospredje postavil tridimenzionalne (3D) virtualne svetove. Za razliko od svojih 2D različic ta prinaša novo raven poglobitve ne le v futuristične igralne aplikacije, kot je Decentraland, temveč tudi v druge sektorje, kot so nepremičnine, zdravstvo, e-trgovanje, itd.

Plačila v Web3

Kriptovalute uvajajo tudi nov plačilni sistem, ki je popolnoma brez meja in tretjih strank. Podjetja, kot sta Stripe in Paypal, so z omogočanjem elektronskih plačil ustvarila milijarde dolarjev vrednosti. Toda ti sistemi so preveč zapleteni in še vedno ne omogočajo prave mednarodne interoperabilnosti med udeleženci. Prav tako zahtevajo, da za njihovo uporabo posredujete svoje občutljive informacije in osebne podatke.

Kripto denarnice, kot sta MetaMask in Torus, vam omogočajo, da v Web3 aplikacije vključite enostavna, anonimna in varna mednarodna plačila in transakcije. Omrežja, kot je Solana, ponujajo le nekaj stomilisekundno zakasnitev in stroške transakcij v višini majhnega dela centa. V nasprotju s sedanjim finančnim sistemom uporabnikom za interakcijo z omrežjem in sodelovanje v njem ni treba opraviti tradicionalnih številnih korakov. Vse, kar morajo storiti, je, da prenesejo ali namestijo denarnico in lahko začnejo pošiljati in prejemati plačila brez kakršnih koli za,ud in vmesnih stopenj.

Nov način ustanavljanja podjetij

Kriptovalute prinašajo tudi zamisel o tokenizaciji in uresničevanju žetonskega gospodarstva.

Vzemimo na primer trenutno stanje pri vzpostavljanju podjetja, ki proizvaja programsko opremo. Nekdo pride z idejo, vendar za začetek potrebuje denar, da bi se lahko preživljal. Da bi dobili denar, se odločijo za tvegani kapital in podarijo odstotek podjetja. Ta naložba takoj uvede neustrezne spodbude, ki dolgoročno ne bodo v skladu z najboljšo uporabniško izkušnjo. Če podjetje kdaj postane uspešno, bo trajalo zelo dolgo, preden bo kdo od sodelujočih spoznal kakršno koli vrednost, kar pogosto pomeni večletno delo brez prave donosnosti naložbe.

Zdaj si pa predstavljajte, da je napovedan nov in vznemirljiv projekt, ki rešuje resnično težavo. Vsakdo lahko sodeluje pri njegovi gradnji ali vlaganju vanj od prvega dne. Podjetje najavi izdajo x števila žetonov, 10 % jih da zgodnjim graditeljem, 10 % jih da v prodajo javnosti, preostanek pa nameni za prihodnje plače sodelavcev in financiranje projekta.

Deležniki lahko s svojimi žetoni glasujejo o spremembah v prihodnosti projekta, ljudje, ki so pomagali graditi projekt, pa lahko po sprostitvi žetonov prodajo del svojih deležev in tako zaslužijo denar. Ljudje, ki verjamejo v projekt, lahko kupijo in obdržijo lastništvo, tisti, ki pa menijo, da gre projekt v napačno smer, pa lahko to sporočijo s prodajo svojega deleža.

Ker so vsi podatki v verigi blokov popolnoma javni in odprti, imajo kupci popolno preglednost nad dogajanjem. To je v nasprotju z nakupom lastniškega kapitala v zasebnih ali centraliziranih podjetjih, kjer je veliko stvari pogosto zakritih s skrivnostjo.

To prinaša potencial Web3, kar se je že izkazalo v praksi s projektoma Radicle in Gitcoin.

Kaj se v Web3 zgodi z identiteto?

Tudi identiteta v Web3 deluje precej drugače, kot smo vajeni danes. Tam so identitete večinoma vezane na naslov denarnice uporabnika, ki je v interakciji z aplikacijo. Za razliko od metod avtentikacije Web2, kot sta OAuth ali e-pošta + geslo (ki od uporabnikov skoraj vedno zahtevata posredovanje občutljivih in osebnih podatkov), so naslovi denarnic popolnoma anonimni, razen če se uporabnik odloči, da bo svojo identiteto javno povezal z njimi. Če se uporabnik odloči, da bo isto denarnico uporabljal v več aplikacijah (dApps), je njegova identiteta brez težav prenosljiva tudi med aplikacijami.

Web3 aplikacije

Običajna zahteva za Web3 aplikacije je zmožnost prebiranja obsežnih informacij ter njihovega pretvarjanja v dejansko znanje in uporabne izvedbe za uporabnike. Glede na to so te aplikacije še vedno v začetni fazi, kar pomeni, da imajo veliko prostora za izboljšave in so daleč od tega, kako bi lahko Web3 aplikacije potencialno delovale. Nekatera podjetja, ki že gradijo aplikacije v tej smeri, so seveda Amazon, Apple in Google.

Siri

Applov glasovno nadzorovani pomočnik z umetno inteligenco je z leti postal pametnejši in je od svojega prvega nastopa v modelu iPhone 4S razširil svoje zmožnosti. Siri uporablja prepoznavanje govora in umetno inteligenco, da lahko izvaja zapletene in prilagojene ukaze. Danes Siri in drugi pomočniki z umetno inteligenco, kot sta Amazonova Alexa in Samsungov Bixby, razumejo zahteve, kot sta “kje je najbližji burek” ali “rezerviraj sestanek z Arturjem Šternom jutri ob 8.00”, in takoj pripravijo ustrezne informacije ali dejanja.

Wolfram Alpha

Wolfram Alpha je “motor znanja”, ki na vaša vprašanja odgovarja neposredno z računanjem, ne pa s pomočjo seznama spletnih strani, kot to počnejo iskalniki. Če želite praktično primerjavo, poiščite “slovenia vs england” v Wolfram Alpha in Googlu ter si oglejte razliko. Google prikaže rezultate svetovnega prvenstva v nogometu, tudi če med ključne besede niste vključili “nogomet”, saj je to najbolj priljubljeno iskanje. Po drugi strani pa bi vam Alpha dal podrobno primerjavo obeh držav, kot ste vprašali. To je ključna razlika med Web 2.0 in 3.0.

Kritike Web3

kaj je web 3

Glavna kritika tehnologije Web 3 je, da ne izpolnjuje svojih idealov. Lastništvo nad blockchain omrežji ni enakomerno porazdeljeno, temveč je skoncentrirano v rokah zgodnjih posvojiteljev in vlagateljev tveganega kapitala. Ta problem se je tudi udejanil v twitter debati. V središču kritik je zamisel o “gledališki predstavi decentralizacije”, pri katerem so blockchain projekti decentralizirani po imenu, ne pa tudi po vsebini, npr.: zasebne verige blokov, s tveganim kapitalom podprte naložbe, ali decentralizirani finančni (DeFi) protokoli, kjer ima le nekaj ljudi v rokah ključe do več sto milijonov dolarjev. Prav tako kljub domnevno skupnosti protokolov brez vodij, obstajajo jasni voditelji, ki imajo občutno več moči in vpliva od ostalih.

Če potegnemo črto

Novi internet bo omogočal bolj osebno in prilagojeno brskanje ter druge decentralizirane prednosti, ki naj bi pripomogle k vzpostavitvi bolj pravičnega spleta. To bo mogoče doseči tako, da bo vsak posamezni uporabnik lahko postal suveren nad svojimi podatki in bo ustvaril bogatejšo splošno izkušnjo zaradi neštetih inovacij, ki se bodo pojavile, ko bo internet vzpostavljen. Seveda pa ima Web3 na svoji poti tudi mnoge težave, predvsem v smislu koncentrirane moči posameznikom v industriji.

Toda kljub omenjenim težavam ima Web 3 velik potencial. Ali je preveč idealističen, pa bomo v naslednjem desetletju ugotovili mi, vsakdanji uporabniki.

Leave a Reply

Your email address will not be published.