Kaj reči prijatelju, ki je kripto skeptik?

Home » Kaj reči prijatelju, ki je kripto skeptik?

Morda ste že utrujeni od nenehnega argumentiranja pred prijatelji, da kriptovalute niso samo »način hitrega zaslužka«, temveč predstavljajo revolucijo v finančnem sistemu. V tem članku vam predstavljamo nekaj argumentov, ki vam bodo prihranili nekaj časa pri kreganju za mizo ob hladnem pivu.

Medvedji trg se je vrnil v stilu, z njim pa tudi glasni kripto skeptiki z argumenti tipa »Aha, sem ti rekel!«. Kripto veterani so ta film že videli. Zgodil se je leta 2010, 2014, 2018 in dogaja se prav zdaj: Medijski strokovnjaki in naključni opazovalci – mnogi od njih o kriptovalutah vedo le malo ali nič – ponavljajo iste obrabljene stavke v podporo svojemu skepticizmu.

Pri Jokerju radi poročamo o dobrih in slabih stvareh, in moramo priznati, da trenutno trg izgleda neokusno slabo. Toda to je nekako deja vu, saj smo naslovnic, ki poročajo o ‘smrti kripto industrije’, videli že mnogokrat. Zato smo tu tudi za vas. Ko bo naslednjič ‘stručko’ na večerji začel razlagati, zakaj so kriptovalute prevara za reveže, mu lahko samozavestno servirate naslednje argumente. Najbolje, da si jih zapomnite, lahko pa si jih tudi natisnete in spravite v denarnico. Ali pa greste še korak dlje in jih laminirate in uporabite kot podstavek za mizo. Lahko greste dva korake dlje in jih uporabite kot predpražnik na vhodu…Ok, tukaj se ustavimo.

Skratka, ti premišljeni in strnjeni argumenti (vsaj po našem mišljenju) bodo utišali glasne skeptike, vam pa držali krvni tlak (in ego) na zdravi ravni.

1. »Kriptovalute so ena ogromna Ponzijeva shema«

Ali so nekateri kripto projekti in shitcoini podobni Ponzijevim prevaram? Vsekakor, in to ogromno njih. Toda enako bi lahko rekli tudi za mnoge delnice, s katerimi se slabo trguje, in druge visoko tvegane naložbe. V več kot desetletni zgodovini cene bitcoina in drugih vrhunskih kriptovalut, kot sta Ethereum in XRP, njihova vrednost še nikoli ni padla na nič – kar se zgodi v Ponzijevi shemi. Namesto tega si je vsak od njih opomogel po več medvedjih ciklih in presegel prejšnje najvišje vrednosti. In ravno medvedji trgi so, čeprav boleči, odlični za ločevanje plevela od pšenice, saj slabi projekti tipa Ponzijevih shem ne preživijo.

2. »Kriptovalute niso varne, ljudjem se nenehno krade«

Do hekerskih vdorov pride, ko ljudje postanejo žrtve goljufij in dajo dostop do svoje denarnice, tako kot pri podobnih goljufijah v poslih zunaj kriptovalut. Novinci in kripto novinci, ki uporabljajo varne kripto platforme, kot so Binance, Coinbase ali FTX, zaradi prevar niso izgubili niti centa.

3. »Kriptovalute nimajo notranje vrednosti. Za razliko od fia valut, kriptovalute niso podprte z ničemer«

Od konca veljave zlatega standarda za dolar leta 1971, ta tudi ni več podprt z ničemer. Bitcoin ima vrednost zaradi uporabe tehnologije, ki stoji za njim. Legitimne kriptoprojekte pa podpirajo velike in rastoče spletne skupnosti, katerih bogastvo in vpliv zdaj presegata bogastvo in vpliv nekaterih majhnih držav.

4. »Bitcoin je bil izumljen leta 2008 in se mu ni uspelo uveljaviti«

Internet je bil izumljen leta 1969, prvi razcvet potrošniškega spleta – pred zlomom dotcom mehurčka – pa se je zgodil šele sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1995 je bilo na internetu le 40 milijonov ljudi. Bitcoin ima že več kot 100 milijonov uporabnikov po vsem svetu. Široka uporaba mobilnega spleta, aplikacij, socialnih omrežij in e-trgovine se je zares začela šele z oblikovanjem telefona iPhone leta 2007. To je 18 let po začetku uporabe spleta. Bitcoin je star le 13 let.

5. »Kriptovalute uporabljajo kriminalci«

Enako velja za bankovce za 100 evrov/dolarjev ali darilne kartice, ki so na primer priljubljene pri narkokartelih. Čeprav so bitcoin in druge kriptovalute postale priljubljeno plačilno sredstvo za nekatere vrste kriminala, zlasti za izsiljevalsko programsko opremo, je število kriminalnih transakcij kot delež celotne dejavnosti s kriptovalutami razmeroma majhno in se vsako leto zmanjšuje.

Poleg tega je organom pregona v zadnjem času večkrat uspelo nekaj, kar je bilo nekoč nemogoče: izslediti in vrniti ukradeno kriptovaluto. Nazadnje, podatki Chainalysis in Urada Združenih narodov za droge in kriminal iz leta 2019 so pokazali, da se za vsak dolar v bitcoinih, porabljen na darknetu, opere 800 dolarjev v ameriških dolarjih.

6. »Blockchain ni dober za nič«

No no, blockchain aplikacije so uporabne vedno, ko je mogoče nekaj izboljšati ali narediti učinkovitejše z decentralizacijo, kot je na primer stara programska oprema, ki jo uporabljajo banke – zato celo banke preizkušajo veriženja blokov. Tehnologija porazdeljene glavne knjige je že postala sestavni del tehnološkega sveta. Blockchain lahko pomaga praktično v vsakem sektorju, saj zvišuje preglednost in decentralizacijo. Poleg tega sama tehnologija blockchain nima direktne veze s cenovnim gibanjem kriptovalut, kljub temu da mnogi ne vidijo razlike med tehnologijo in trgovskim aspektom.

7. »Z bitcoinom ne morem niti kupiti kave«

To ni res, kupiš jo lahko v Ljubljani. Toda res je, da se Bitcoin še ni uveljavil kot vsakdanji plačilni mehanizem. Valuta je še vedno nestanovitna in tudi majhna plačila s kriptovalutami – tudi za skodelico kave – lahko sprožijo davčne obveznosti. Bitcoin in kriptoplačila še vedno niso pripravljeni za najboljši čas. Vendar se tehnologija blockchain hitro razvija in na področju plačil je že prišlo do velikih prebojev v obliki nestanovitnih stablecoinov, kot so USDC, Lighting, in drugih plačilnih tirnic, zgrajenih na podlagi tehnologije blockchain.

Toda bitcoin kot tak niti ni ustvarjen za majhne nakupe, temveč služi kot digitalno zlato, ki bo eventuelno (po koncu ekstremne volatilnosti cene) služil kot ohranjevalec vrednosti. Najverjetneje ne bi kupili kave z zlatom?

8. »Kriptovalute uničujejo planet«

Energetsko intenzivna zasnova Bitcoina ni značilna za veliko večino blockchainov, ki uporabljajo mehanizem, imenovano “proof-of-stake“, z eksponentno manjšim okoljskim odtisom. Ethereum bo na primer najverjetneje do jeseni prešel na ta mehanizem. Rudarji bitcoinov pa vse bolj priznavajo, da je treba energijo iz fosilnih goriv zamenjati s sončno ali drugimi oblikami čiste energije. Če vas zanima več o ekološkem vplivu kriptovalut, si preberite naš članek »Koliko energije v resnici porabi Bitcoin?«. Če vas pa zanima tudi zgoraj omenjeni mehanizem proof-of-stake, pa lahko kliknete na tale članek.

9. »Web3 je okoren in pretežak za dejansko uporabo«

V primerjavi z znanimi aplikacijami, kot sta Instagram ali PayPal, se lahko znane storitve Web3, kot sta OpenSea ali MetaMask, zdijo nerodne ali nadvse zapletene. Kar zadeva gaming – področje, na katerem se lahko Web3 naravno prilega -, so najvidnejše kripto pobude (kot je Axie Infinity) poenostavljene in dajejo prednost prodaji žetonov pred zabavo.

Web3  torej še ni privlačen ali enostaven, zato je to najbolj upravičena kritična pripomba. Toda dobra novica je, da to vedo vsi v kriptovalutah. Graditelji Web3 pravilno poudarjajo, da je bila glavna prednostna naloga industrije zaledna infrastruktura in ne uporabniška izkušnja. Zdaj, ko je infrastruktura vzpostavljena, se to spreminja in nova orodja se osredotočajo na odlično uporabniško izkušnjo. Ko bo nastopil naslednji razcvet kriptovalut, bo oblikovanje Web3 verjetno že naredilo velikanski korak naprej.

Tako, upamo, da smo vas zdaj primerno oborožili za kripto debato na naslednjem pivu ali večerji.

Leave a Reply

Your email address will not be published.