Usain Bolt je za 100 metrov potreboval 9,58 sekunde, kitajski humanoidni robot Lightning pa je isto razdaljo na testu premagal v 9,32 sekunde. Na dejanski tekmi je nato zmagal Tiangong Ultra s časom 9,39 sekunde.
Najslavnejši rekord v atletiki je dobil robotsko konkurenco. Humanoidni robot Lightning, ki ga je predstavil kitajski Honor, je pred Svetovnimi igrami humanoidnih robotov 100 metrov pretekel v 9,32 sekunde. Med sprintom je dosegel najvišjo hitrost 14,5 metra na sekundo oziroma približno 52 km/h.
Za primerjavo: Usain Bolt je še vedno veljavni človeški svetovni rekord 9,58 sekunde postavil leta 2009 na svetovnem prvenstvu v Berlinu.
A humanoid robot developed by China’s Beijing Innovation Center of Humanoid Robotics ran 100 meters in 9.39 seconds, beating the human world record held by Jamaican sprinting great Usain Bolt https://t.co/z0D4H4Vco6 pic.twitter.com/EYuum0iwA8
— Reuters (@Reuters) August 22, 2026
Pri senzacionalnem rezultatu pa je pomembna podrobnost. Lightningov čas je bil dosežen na testu, ne na uradni tekmi. Na Svetovnih igrah humanoidnih robotov v Pekingu je nato 100-metrski sprint dobil drug kitajski robot, Tianzhuo, s časom 9,39 sekunde. Tudi ta rezultat je bil hitrejši od Boltovega rekorda.
Preberi še: Je 2026 leto humanoidnih robotov? Kako se znanstvena fantastika spreminja v realnost
Na tekmi je zmagal robot Tianzhuo – in tudi ta je premagal Bolta
Lightningovih 9,32 sekunde ostaja hitrejši rezultat, vendar je bil dosežen na testu. Na dejanski 100-metrski tekmi Svetovnih iger humanoidnih robotov je zmagal Tianzhuo, ki je ciljno črto prečkal po 9,39 sekunde.
Razlika med najboljšim robotskim in človeškim časom je tako že merljiva v desetinkah sekunde:
| Tekmovalec | Čas na 100 m |
| Lightning – test | 9,32 s |
| Tiangong Ultra – tekma | 9,39 s |
| Lightning – tekma | 9,47 s |
| Usain Bolt – svetovni rekord | 9,58 s |
Roboti pa še zdaleč niso popolni šprinterji. Posnetki iz Pekinga kažejo precej manj elegantne starte in ustavljanja kot pri človeških atletih, pri visokih hitrostih pa ostaja velik izziv predvsem nadzor gibanja. Prav sposobnost ohranjanja ravnotežja med hitrim tekom je eden ključnih razlogov, zakaj so takšna tekmovanja zanimiva tudi za razvoj humanoidne robotike zunaj športa.
Napredek v enem letu je osupljiv
Še bolj kot primerjava z Boltom je zanimiva hitrost razvoja humanoidnih robotov. Pri Lightningu napredek ni potekal samo v programski opremi. Robot je imel med aprilskim polmaratonom 95-centimetrske noge, inženirji pa so jih pred letošnjimi igrami podaljšali za približno 10 centimetrov, da bi omogočili daljši korak.
Hkrati izboljšujejo motorje, ravnotežje in nadzor gibanja pri visokih hitrostih. Današnji humanoidi tako niso le hitrejši, ampak iz generacije v generacijo postajajo tudi močnejši, stabilnejši in natančnejši pri gibanju.
Roboti ne znajo več samo teči
100-metrski sprint je pritegnil največ pozornosti, toda letošnje Svetovne igre humanoidnih robotov vključujejo 51 disciplin – od atletike do nogometa, borilnih veščin in nalog iz resničnega sveta.
- Skok v višino – 2,88 metra: robot podjetja X-Humanoid je z mesta dosegel 2,88 metra. Lani je najboljši humanoid zmogel le 0,95 metra. Za občutek: človeški rekord v klasičnem skoku v višino znaša 2,45 metra, čeprav disciplin zaradi drugačne tehnike ne moremo neposredno primerjati.
- 400 metrov – 38,15 sekunde: Tiangong Ultra je v finalu 400 metrov pretekel v 38,15 sekunde, skoraj pet sekund hitreje od človeškega svetovnega rekorda Wayda van Niekerka, ki znaša 43,03 sekunde. Dan prej je isti robot v kvalifikacijah dosegel 39,70 sekunde.
- Nogomet: robotske ekipe igrajo dejanske tekme, pri katerih morajo prepoznavati žogo, koordinirati gibanje in se po padcu pobrati brez človeške pomoči. Prav takšne naloge pokažejo, koliko težji sta avtonomija in odločanje od samega hitrega teka.
- Tenis: na programu so tudi povsem avtonomne teniške tekme. Robot mora zaznati prihajajočo žogo, oceniti njeno pot in pravočasno izvesti udarec – vse brez neposrednega upravljanja človeka.
- Dvigovanje uteži in vlečenje vrvi: letošnje igre vključujejo tudi disciplini, namenjeni preizkušanju moči, stabilnosti in nadzora telesa pod veliko obremenitvijo.
- Delo v tovarni: roboti tekmujejo celo v sestavljanju komponent in priklapljanju kablov. Več kot 40 % praktičnih preizkusov zahteva popolnoma avtonomno delovanje, kar je za prihodnost robotike verjetno pomembnejše od vseh športnih rekordov.
Preberi še:
