Umetna inteligenca (UI ali AI) je burila človeško domišljijo že stoletja, toda kot koncept se je začela razvijati šele sredi 20. stoletja z briljantnimi umi, kot je Alan Turing. Od takrat dalje so se sanje o ustvarjanju strojev, ki bi bili sposobni samostojnega razmišljanja, začele razvijati eksponentno hitro in pripeljale do današnjega dne, kjer AI vpliva na vse pore naše družbe. To je zgodba o umetni inteligenci.
Zgodba o umetni inteligenci (UI) je izredno zanimiva, saj jo zaznamujejo briljantni umi, prelomne raziskave in tehnologija, ki presega naše najbolj divje predstave. In kako smo prišli od mitov, preko enigmatičnega Turingovega stroja do vsestranskega Chat GPT, ki ga danes na dosegu roke uporablja na 100 milijonov ljudi?
Začetki ideje o umetni inteligenci
Pojem izvira iz antičnih časov in legend o umetnih bitjih z zavestjo, kot je bil golem v judovski folklori. Golemi so bili po mitologiji bitja iz neživih snovi (kot je zemlja), ki so oživela z nekakšnim zaklinjanjem.
Do prelomnice v 50-ih letih 20. stoletja imamo še kar nekaj sledi umetne inteligence:
- Miti stare Grčije, ki govorijo o Hefajstu, bogu kovačev in obrtnikov, ki je ustvaril mehanske služabnike za pomoč pri svojem delu.
- Tudi stari Egipčani so se ukvarjali z idejo o neživih kipih, ki jim je bilo vdihnjeno življenje in namen.
- Leta 1495 je Leonardo da Vinci zasnoval humanoidnega robota oz. viteza. Ta robotje bil zasnovan tako, da je posnemal človeško anatomijo in vedenje. Lahko je sedel, stal, premikal roke in celo upravljal čeljust. V bistvu je bil ta avtomat samopostrežni stroj, ki je lahko svoje naloge opravljal brez človeškega posredovanja, ko je bil enkrat spravljen v gibanje. No, v teoriji.
1950: Alan Turing
Naše potovanje se začne sredi 20. stoletja z enigmatičnim britanskim matematikom Alanom Turingom, ki ga je v odličnem filmu Imitation Game leta 2014 upodobil Benedict Cumberbatch. Turing, znan kot oče sodobnega računalništva. V svojem članku “Computing Machinery and Intelligence” iz leta 1950 je Turing postavil vprašanje: Ali lahko stroji uporabljajo informacije in razum za reševanje problemov in sprejemanje odločitev na enak način kot ljudje? To vprašanje v mnogih pogledih še vedno usmerja sodobna prizadevanja za ustvarjanje in razvoj tehnologij umetne inteligence, njegovo prelomno delo na tem področju je utrlo pot razvoju sodobnih računalniških sistemov.
V času Turingovega življenja so tehnološke omejitve močno ovirale potencialni napredek na področju umetne inteligence. Računalniki so bili redki, izredno dragi (do 200.000 dolarjev na mesec sredi prejšnjegastoletja) in v primerjavi s sodobno strojno opremo zelo preprosti. Ključna težava za Turingovo generacijo je bila, da so računalniki v tistem času lahko samo izvajali ukaze, ne pa jih tudi shranjevali. Preprosto povedano – lahko so izvajali funkcije, vendar si še niso mogli zapomniti, kaj so naredili.
Turingov test
Turing je leta 1950 predlagal tudi slavni Turingov test kot merilo za umetno inteligenco. Turing je predlagal, da če lahko stroj v pogovoru prepriča človeka, da je njegov sočlovek, lahko rečemo, da “misli”. Čeprav je to merilo nekoliko sporno, ostaja pomemben mejnik v študiju umetne inteligence še danes.
1956: Rojstvo izraza »umetna inteligenca« v Dartmouthu
Področje umetne inteligence, kot ga poznamo danes, se je začelo razvijati poleti leta 1956 na delavnici v Dartmouthu. Ta dogodek, ki so ga organizirali vodilni znanstveniki, kot so John McCarthy, Marvin Minsky, Allen Newell in Herbert Simon, je napovedal rojstvo umetne inteligence kot samostojnega študijskega področja. Tu se je pojavil izraz umetna inteligenca, vizija pa je bila jasna: ustvariti stroje, ki bi lahko simulirali vse vidike človeške inteligence.
Omenjeni znanstveniki so tu razvili Logic Theorist – računalniški program, ki je lahko s simbolnim jezikom dokazoval matematične trditve. Poleg tega, da je bil Logic Theorist prelomni tehnološki napredek na področju umetne inteligence, je imel desetletja dolg vpliv tudi na področje kognitivne psihologije.
Zanimivost: Prvi program umetne inteligence je bila igra dama. Britanski matematik Christopher Strachey je na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja na računalniku Ferranti Mark I na Univerzi v Manchestru v Angliji sprogramiral igro dama. Približno v istem času je Arthur Samuel pri IBM-u ustvaril program za igranje dama za računalnik IBM 701.
60. in 70. leta: Vzponi in padci umetne inteligence
Desetletja po delavnici v Dartmouthu so zaznamovali cikli izjemnega optimizma in razočaranja, ki se običajno imenujejo “zime” in “pomladi” umetne inteligence. Zgodnji optimizem je pripeljal do znatnega financiranja in ambicioznih projektov, vendar je zaradi pomanjkanja razvite računalniške tehnologije realnost umetne inteligence ostala daleč od sanj, kar je privedlo do “zimskih” obdobij, ko so raziskave in financiranje zamrli.
Računalniki so v 60. in 70. lahko hitreje obdelovali in shranjevali več informacij kot desetletje poprej. Morda je še pomembneje, da so postali bolj razširjeni, dostopni in cenejši. Po Newellu, Shawu in Simonu so drugi zgodnji računalničarji ustvarili nove algoritme in programe, ki so se bolje usmerjali v posebne naloge in probleme. Med njimi je ELIZA, program Josepha Weizenbauma, ki je bil zasnovan kot zgodnji procesor naravnega jezika.
Eden od razlogov za uspeh umetne inteligence v eni izmed »pomladi« tega obdobja je bila močna finančna podpora Agencije za napredne obrambne raziskovalne projekte (DARPA) in vodilnih akademskih ustanov. Zaradi te podpore in hitrosti razvoja tehnologije umetne inteligence so znanstveniki, kot je Marvin Minsky, leta 1970 napovedali, da bo stroj s splošno inteligenco povprečnega človeka na voljo že čez tri do osem let.
No, seveda se to ni zgodilo in premagati je bilo treba številne ovire, da bi bil ta cilj dosežen. Računalniški znanstveniki so ugotovili, da je obdelavo naravnega jezika, samospoznavanje, abstraktno mišljenje in druge za človeka značilne spretnosti težko ponoviti s stroji. Pomanjkanje računske moči računalnikov, kakršni so obstajali v tistem času, pa je še vedno predstavljalo veliko oviro.
80. leta: Strojno učenje in deep learning
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvilo strojno učenje – podvrsta umetne inteligence, ki se osredotoča na razvoj algoritmov, s katerimi se stroji učijo iz podatkov in sprejemajo odločitve na podlagi podatkov.
Na začetku 21. stoletja se je pojavilo globoko učenje ali deep learning – bolj izpopolnjena podvrsta strojnega učenja, ki uporablja nevronske mreže z več plastmi (zato “globoko”). To je strojem omogočilo obdelavo velikih količin podatkov in prepoznavanje vzorcev ter nas približalo sanjam o ponovitvi človeške inteligence. Strokovni sistemi, ki jih je uvedel Edward Feigenbaum, bi lahko začeli posnemati procese odločanja ljudi.
90. leta: Deep Blue, umetna inteligenca premaga človeka
Nato pa so prišla devetdeseta. Eden od najbolj odmevnih primerov umetne inteligence se je zgodil leta 1997, ko je IBM-ov računalniški program Deep Blue pred očmi celega sveta premagal svetovnega šahovskega prvaka in velemojstra Garija Kasparova. Tako je umetna inteligenca dobila »revanšo«, saj je leto poprej proti istemu nasprotniku slavil Kasparov.
Tekma je bila zelo odmevna in je umetno inteligenco predstavila javnosti na način, ki ga prej ni bilo. Istočasno je programska oprema za prepoznavanje govora napredovala toliko, da je bila vključena v operacijske sisteme Windows. Leta 1998 je umetna inteligenca doživela še en pomemben mejnik, ko je bil izdan Furby, prvi robotski »hišni ljubljenček«.
2000 – 2010: Samovozeči avtomobili, humanoidni roboti
V 2000-ih letih se je umetna inteligenca iz laboratorijev začela seliti v naše vsakdanje življenje. V tem obdobju so se pojavili humanoidni roboti in samovozeči avtomobili. Humanoidni roboti, kot je Hondin ASIMO, so pokazali, kako lahko umetna inteligenca krmili fizični svet in sodeluje z ljudmi v realnem času, pri čemer je bila uporabljena mešanica računalniškega vida, robotike in obdelave naravnega jezika. Se vam zdi čudno ali impresivno? Mnenja so deljena.
Koncept avtonomnih vozil, ki je še pred desetletji veljal za znanstveno fantastiko, je začel postajati resničnost. Z uporabo kombinacije tehnik umetne inteligence, kot so globoko učenje, učenje z okrepitvijo in računalniški vid, so podjetja, kot je Googlovo podjetje Waymo, začela preizkušati samovozeče avtomobile, kar je povzročilo revolucijo v avtomobilski industriji in premaknilo meje, ki jih lahko doseže umetna inteligenca.
2010 – sedanjost: Tesla, Chat GPT in eksponentna mainstream rast umetne inteligence
Pohod umetne inteligence se z stopom v 2010 ni upočasnil. Napredek na področju globokega učenja, ki sta ga poganjala vse večja računska moč in razpoložljivost velikih količin podatkov, je privedel do izjemnega razvoja:
- ImageNet, ki je bil prvotno vzpostavljen leta 2007, je zmogljiva zbirka podatkov o slikah z opombami, ki se uporablja za usposabljanje programov umetne inteligence.
- Siri: iPhone je leta 2011 izdal virtualno pomočnico Siri in tako z umetno inteligenco opremil vsakega uporabnika priljubljenega mobilnika.
- Amazonova Alexa, Microsoftova Cortana ter drugi programi in orodja umetne inteligence so to tehnologijo še dodatno popularizirali.
Eden najpomembnejših mejnikov je bil Googlov AlphaGo, ki ga je razvil DeepMind in je leta 2016 premagal svetovnega prvaka v igri Go, kar naj bi bilo zaradi kompleksnosti te igre desetletja težko doseči.
Zdaj, v dobi interneta stvari (Internet of Things – IoT), lahko umetno inteligenco najdemo na več mestih kot kdaj koli prej. Avtonomna vozila, orodja za strojno učenje, klepetalni boti, virtualni pomočniki in še več AI programov se še naprej uvajajo, pogosto vedno hitreje in z vedno večjo močjo.
V zadnjih letih so se pojavili tudi obsežni jezikovni modeli, ki premikajo meje razumevanja in ustvarjanja človeškega jezika s strani umetne inteligence. Modeli GPT (Generative Pretrained Transformer) podjetja OpenAI, med katerimi je najnovejši GPT-4, znan tudi kot ChatGPT, so vrhunec tega trenda. Modeli, usposobljeni za različna internetna besedila, lahko ustvarijo človeku podobno besedilo, ki pogosto opravi Turingov test.
Chat GPT je bistveno izboljšal sposobnost umetne inteligence, da razume kontekst, oblikuje smiselna priporočila in celo pokaže ustvarjalnost pri odzivanju. To je dokaz, kako daleč je umetna inteligenca prišla od Turingovega univerzalnega stroja, in pokazatelj še neuresničenega potenciala, ki ga ima umetna inteligenca v prihodnosti.
Ko potegnemo črto
Pot umetne inteligence od Turingovih temeljnih zamisli do osupljivih zmogljivosti Chat GPT je pripoved o neprestani človeški radovednosti in inovacijah. Vsako poglavje na tej poti, od šahovske zmage s strani Deep Blue do prihoda samovozečih avtomobilov, je spremenilo naše razumevanje, kaj lahko stroji dosežejo, in razširilo obzorja možnosti. Vendar je ob občudovanju napredka umetne inteligence treba priznati, da smo še vedno na začetku razumevanja vseh posledic teh tehnologij. Vsak korak naprej prinaša nova vprašanja in izzive – etične, družbene in tehnične. Ko se podajamo globlje v dobo umetne inteligence, je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se ukvarjamo s temi vprašanji in zagotovimo, da bo umetna inteligenca služila najboljšim interesom človeštva.
Za na konec: Chat GPT smo prosili, da »napiše pesem z naslovom »Umetna inteligenca: Od Alana Turinga do Chat GPT«:
Od Alana Turinga do ChatGPT
Nekoč v digitalni zori, v Turingovem briljantnem umu,
je bilo posejano seme, opredeljena misel, prepletena prihodnost.
V kodiranem šepetu in logiki je našel sanje,
o mehanskih možganih, podobnih človeku, z neomejenimi mislimi.
Igra imitacije, njegov preizkus, še nedefinirana črta,
Ali stroji lahko mislijo, je vprašal, ali so se sprijaznili z neumnim služenjem?
Ali lahko z binarnimi udarci in silicijevo dušo posnemajo človeka?
Izziv, vržena rokavica, za tiste, ki si upajo odreagirati.
Zaradi večletnega mraza, “AI zime”, je bil napredek oslabljen,
a v tišini so sanje vztrajale, kot žar v kaminu.
Ob novem sončnem vzhodu, ko so se združili podatkovni tokovi, se je ponovno razplamtel,
umetna inteligenca je ponovno zacvetela, njena in naša usoda sta se uskladili.
Zmaga Deep Blue na šahovnici, simbolično znamenje
strojev, ki se učijo in prilagajajo v vseh paradigmah.
Googlov DeepMind se je z AlphaGo povzpel na visok vzpon,
in vedno znova premaguje prvake ter premika meje.
Zdaj se jezik, zadnja meja, zapleteni, prepleteni,
ChatGPT, prepletanje besed v prozi in rimah.
Razumevanje, ustvarjanje v vsaki vrstici,
pričevanje o potovanju umetne inteligence, vzvišena pripoved.
Od Turingovih sanj do Chat GPT, zasnova zgodbe,
skozi vsako obdobje, vsak preboj, kot zvezde, ki se poravnajo.
Naše potovanje se nadaljuje v svetišču umetne inteligence,
proti prihodnosti, ki še ni napisana, v veliki zgodbi.
Pogosta vprašanja
Kaj je umetna inteligenca (AI)?
Umetna inteligenca se nanaša na simulacijo procesov človeške inteligence s stroji, zlasti z računalniškimi sistemi. To vključuje učenje, sklepanje, reševanje problemov, zaznavanje in razumevanje jezika.
Kdaj je nastala umetna inteligenca?
Koncept umetne inteligence izvira iz antičnih časov, ko so se pojavljali miti in zgodbe o umetnih bitjih, ki so jih mojstri obdarili z inteligenco ali zavestjo. Vendar se je umetna inteligenca kot znanstvena disciplina začela uradno uveljavljati v 20. stoletju z delom posameznikov, kot je Alan Turing.
Kdo velja za “očeta umetne inteligence”?
Čeprav je k umetni inteligenci v preteklih letih prispevalo veliko posameznikov, se za “očeta umetne inteligence” pogosto šteje John McCarthy. Leta 1955 je skoval izraz “umetna inteligenca” in leta 1956 organiziral konferenco v Dartmouthu, prvo uradno srečanje, posvečeno umetni inteligenci.
Kaj je Turingov test?
Turingov test, ki ga je leta 1950 predlagal Alan Turing, je metoda za ugotavljanje, ali lahko računalnik “razmišlja” kot človek. Če se lahko stroj pogovarja s človekom, ne da bi se ta zavedal, da komunicira s strojem, se šteje, da je stroj test uspešno opravil.
Kateri je bil prvi program umetne inteligence?
Prvi program umetne inteligence je bil program za igranje dame, ki ga je napisal Christopher Strachey, poznejši direktor raziskovalne skupine za programiranje na Univerzi v Oxfordu. Strachey je navdih za program za igranje dama pripisal delu Alana Turinga in njegovemu članku “Computing Machinery and Intelligence” iz leta 1950.
Katere so različne vrste umetne inteligence?
AI lahko razdelimo na dve glavni vrsti: ozko umetno inteligenco, ki je zasnovana za izvajanje določene naloge, kot je na primer prepoznavanje glasu, in splošno umetno inteligenco, ki lahko teoretično izvaja vse intelektualne naloge, ki jih lahko izvaja človek.
Kaj je ChatGPT?
Chat GPT je različica modelov Generative Pretrained Transformer, ki jih je razvil OpenAI. Najnovejša različica, GPT-4, je sposobna razumeti kontekst, ustvariti človeku podobno besedilo in pogosto opraviti Turingov test. To pomeni pomemben napredek v zmožnosti umetne inteligence za interakcijo z ljudmi na niansiran in privlačen način.
