Film Money Electric sicer ponuja zanimiv vpogled v zgodnje dni Bitcoina, a vendar je pustil za seboj več vprašanj kot odgovorov. Poglejte, zakaj.
Nekateri trdijo, da smo v zlati dobi dokumentarnih filmov, saj jih nastaja več kot kdaj koli prej. Vendar pa za vsak zanimiv Netflixov dokumentarec tipa My Octopus Teacher – ki je resnično navdihujoča in edinstvena človeška zgodba, malo morje vsebine, ki se zdijo izkoriščevalske, pristranske in brez globine. In žal v to kategorijo spada tudi Money Electric: The Bitcoin Mystery, čeprav gaje režiral z Emmyjem nominirani režiser Cullen Hoback.
Ambiciozno zastavljeni film, ki je večino kripto navdušencev razočaral
V torek je bil torej premierno predvajan najnovejši HBO-jev dokumentarec, ki se ukvarja z izvorom Bitcoina in skuša razkriti pravo identiteto njegovega ustvarjalca Satoshija Nakamota. Film izpostavlja ključne osebe, kot je izvršni direktor podjetja Blockstream Adam Back, in se osredotoča na razvijalca Bitcoin Core Petra Todda. Hoback predstavi namige, ki kažejo, da bi Todd lahko bil Satoshi, pri čemer se osredotoči na objavo na forumu, kjer Toddov odgovor Satoshiju namiguje, da nadaljuje svoj tok misli pod drugim vzdevkom.
Hoback obravnava tudi Toddovo podobnost s Satoshijem prek njunega sloga pisanja, Toddovo zgodnje delo pri preoblikovanju Hashcash v valuto in amatersko kodo C++ v ozadju Bitcoina. Domneva, da je bil psevdonim Satoshi uporabljen za dodajanje legitimnosti projektu. Vendar tako kot prejšnja prizadevanja za razkritje ustvarjalca Bitcoina tudi dokumentarec ne zagotavlja dokončnih dokazov. Kritiki so teorijo gladko zavrnili kot špekulativno in utemeljeno na napačnih predpostavkah.
Preberi še: Top kriptovalute za nakup oktobra 2024
Zabrisane meje med špekulacijami in dejstvi
Dokumentarec se v iskanju Nakamota vrača na že znane poti, pri čemer se ponovno srečuje z osebnostmi, kot sta Adam Back in pokojni Hal Finney, ki sta pomembno prispevala k razvoju Bitcoina. Kljub dobrim produkcijskim vrednostim in pronicljivim intervjujem je bil Money Electric kritiziran, ker se preveč opira na posredne dokaze in potrditveno pristranskost. Nekateri so ga primerjali z zloglasno napačno identifikacijo Nakamota, ki jo je leta 2014 objavil Newsweek, in v njem našli vzporednice z napačnimi zaključki in špekulativnim pristopom.
Film se kronološko odvija nekako tako:
1. Nerodni uvod
Film se začne kot slabo izveden politični oglas, v katerem se Samson Mow nelagodno trudi, da bi se izkazal za osebnost. Film se začne s ponavljanjem znanih zgodb: Bitcoin je nerazumljeno premoženje in prevara, kar se prepleta z zgodovinskimi podatki o ceni Bitcoina, da bi vzbudil ta znani občutek FOMO. Zgodnji segmenti dajejo ton nečemu, kar se zdi kot prisiljen poskus ponovnega uvajanja znanih tem o Bitcoinu pod krinko preiskovalnega novinarstva.
2. Vzpon salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja
V dokumentarcu je predstavljen salvadorski voditelj Nayib Bukele, ki ga prikazuje kot vizionarja, saj je z davkoplačevalskim denarjem kupil bitcoin. Ponovno se pojavi Mow, ki napoveduje globalni val “FOMO nacionalnih držav”, čeprav gledalci leta 2024 že poznajo mešane rezultate Bukelejeve politike. Pripoved je tu razpršena, tako da gledalci niso prepričani, ali želi film podpreti Bukelejevo vodstvo ali poudariti omejitve Bitcoina pri sprejemanju na državni ravni.
3. Helikopterji in prazne hipoteze
V kritičnem prizoru Mow na helikopterju salvadorskemu direktorju prodaja zamisel o rudarjenju bitcoinov, ne da bi obravnaval upadajočo donosnost te industrije. Film preide v vprašljivo hipotezo: da bi Bitcoin uspel po vsem svetu, je treba razkriti identiteto Satoshija Nakamota. Vendar Mow vztraja, da to ni pomembno, kar še dodatno zmede sporočilo filma o prihodnosti Bitcoina.
4. Blockstream, cypherpunkerji in dezinformacije
Film se na koncu preusmeri v promocijo podjetja Blockstream, pri čemer Mow razpravlja o domnevnih povezavah Adama Backa s Satoshijem. Vendar se začnejo kopičiti netočnosti – napačne predstave o varnosti Bitcoina in vlogi šifrantov pri njegovem nastanku. Dokumentarec zamolči tudi ključne podrobnosti, kot je iznajdba dokaza o delovanju, ki sta jo izvedli Cynthia Dwork in Moni Naor, in namesto tega neupravičeno pripisuje zasluge Adamu Backu.
5. Ideološke napetosti: Satoshi, odprta koda in skupnost bitcoinov
V enem od bolj pronicljivih segmentov je Amir Taaki poudaril ideološke spopade med Satoshijem in anarhistično skupnostjo Bitcoina. Dokumentarec osvetljuje Satoshijevo naklonjenost bolj zaprtemu razvojnemu modelu, ki je bil v nasprotju s sodelovalnim duhom odprtokodnih razvijalcev. Ta trenutek izstopa kot redek globok potop v filozofske boje v zgodnjih dneh Bitcoina.
6. Peter Todd, zarote in dezinformacije
V filmu je predstavljen Peter Todd in ugibanja o njegovi vlogi pri anonimnosti Bitcoina. Sledi vrsta divjih trditev, ki kažejo, da je bil Blockstream ustvarjen za prikrivanje identitete Satoshija Nakamota, pri čemer sta Todd in Adam Back ključna akterja. Te špekulacije nimajo trdnih dokazov, vendar so predstavljene na način, ki ustvarja intrigo, zaradi česar se gledalci sprašujejo o dejanski celovitosti dokumentarca.
7. Todd kot Satoshi
Dokumentarec se zaključi s teorijo, da bi Peter Todd lahko bil Satoshi Nakamoto, in sicer na podlagi posrednih dokazov in časovnega razporeda njegovih interakcij na forumu. Vendar pa to teorijo spodkopavajo Toddove velike ideološke razlike s Satoshijem in drugimi ključnimi osebnostmi, kot je Gavin Andresen. Film se zaključi z mešanico nerazrešenih zarot in samovšečnih komentarjev, gledalcem pa pusti več vprašanj kot odgovorov.
Hipoteze, ki bi jih z malo raziskovanja z lahkoto ovrgli
V filmu se prikazuje cel kup “eureka” momentov, ki pa niso tako misteriozni ali kompleksni, kot jih želi prikazati film. Na primer:
- Peter Todd in Adam Back sta si dopisovala na poštnem seznamu za kriptografijo, ko je bil Todd še mlad: To je res in splošno znano. Todd in Back sta o tem javno govorila, vendar to ne dokazuje veliko, razen dejstva, da je bil seznam za kriptografijo odprt za javnost in je imel več sto članov.
- Peter Todd je svojo prvo objavo na BitcoinTalku objavil v času, ko je Satoshi odšel: Tudi to je dobro znano dejstvo. Objava je napisana v Toddovem značilnem srhljivem slogu, vendar jo režiser poskuša obrniti tako, da se je “napačno spomnil” in se je odzval kot Satoshi. Ne glede na to, da je bil njegov takratni forumski uporabniški račun „retep“, in če bi želel, bi ga zlahka izbrisal, saj nihče ni vedel, kdo je.
- Peter Todd se je nekoč šalil, da je izbrisal Bitcoin, in to je predstavljeno kot dokaz, da je uničil Satoshijeve ključe.
- Adam Back je o Bitcoinu razpravljal na poštnem seznamu za kriptografijo, potem ko je bil uveden: Ok, to ni tako splošno znano. Vendar hiter pregled arhiva pokaže, da Backa Bitcoin v tistem času ni posebej zanimal. Pasivno je komentiral razburjenje (cena Bitcoina se je takrat povzpela nad 30 dolarjev) in celo napačno napisal Satoshijevo ime, ko je kritiziral funkcijo, ki bi po njegovem mnenju morala biti vključena. To bi potrdilo preprosto iskanje v Googlu.
Veliko razkritje, ki ga ni
“Money Electric” je z obljubo velikega razkritja, da bo svet končno izvedel identiteto anonimnega ustvarjalca Bitcoina Satoshija Nakamota, še povečal svoje vložke in poskrbel za teden dni dolg hype.No, za trenutek pustimo ob strani zgodovinske nepravilnosti. Seveda je veliko novinarjev že zastavilo svojo kariero na to temo, a morda lahko “Money Electric” prinese nekaj svežega? Navsezadnje je iz napovednika razvidno, da so vložili milijone v financiranje globalne evangelizacije Samsona Mowa o bitcoinih – kajti kdo ne obožuje malce subvencioniranega izobraževanja?
Pojavili so se celo prebliski, ki so namigovali na nekaj bolj navdihujočega, na primer posnetek, ki prikazuje vrsto šifrantov, od katerih ima vsak fascinantno zgodbo iz preteklosti. Morda je bilo tako imenovano „veliko razkritje“ le dražljaj, ki je zadržal našo pozornost, saj se je niz lahkotnih razkritij združil v zanimivo pripoved o tem, kaj Bitcoin je – in kaj bi lahko postal.
Na žalost ne. Film Money Electric večino svojega trajanja ne razkriva svojih resničnih namenov, saj spremlja glavnega junaka (režiser Cullen Hoback), ki raziskuje svet bitcoinov. A ko film napreduje, postane jasno, da so imeli ustvarjalci v mislih en sam cilj: za vsako ceno razkrinkati nekoga kot Satoshija. Kako drugače lahko visokoproračunski film zaide na področje teorije zarote, pri čemer “Block Size Wars” postanejo šibka podlaga za obtožbe, ki na koncu ne pritegnejo?
Na koncu lahko rečemo, da se je film kljub velikim pričakovanjem in veselju kripto navdušencev, izkazal za površni poskus “razkrinkanja” Satoshija Nakamota – in to z malo podprtimi dejstvi, s tem pa šel proti samem etosu koncepta Bitcoin. Morda pa bodo ustvarjalci filmov končno spoznali, da se s to temo nima smisla ukvarjati in da naj Satoshi Nakamoto ostane, to kar je – anonimni ustvarjalec decentraliziranega sredstva, ki je protistrup tradicionalnim financam.
