Obdavčitev kriptovalut v letu 2023. Kriptovalute se še vedno dokaj mlad izum, zato postavljajo legislativni izziv državam. Naša bivša vlada je aprila predlagala nov zakon o debirokratizaciji obdavčitve kriptovalut. Poglejmo, kje stoji Slovenija glede tega zdaj.
Medvedji ali bikovski trend, kriptovalute postajajo vedno bolj priljubljene med svetovno in evropsko populacijo, Slovenci pa smo med vodilnimi v »kripto ozaveščenosti«. No, divjega zahoda kriptovalut bo slej ko prej konec, saj postaja industrija prevelika, da bi jo pravni sistem ignoriral. Zato se po svetu vedno bolj uveljavljajo regulacije. Države pa to opravljajo na različne načine.
V skladu s sedanjo slovensko zakonodajno metodo organ za vsak primer posebej analizira posameznikovo dejavnost v zvezi z digitalnimi sredstvi, tako da pregleda njegove transakcije nakupa in prodaje. Posledica tega je lahko nepregleden in zamuden upravni postopek v zvezi s kriptovalutami, saj marsikdo opravi več tisoč transakcij letno. Zato je bivša vlada predlagala predlog zakona o debirokratizaciji obdavčenja kriptovalut in dopolnitev zakona o davčnem postopku, ki bi poenostavila postopek obdavčitve kriptovalut.
Kaj pravi predlog zakona?
Namen uvedbe te napredne pobude je digitalno poenostaviti postopek plačevanja davka od vrednosti unovčenih kriptovalut. V okviru teh parametrov so predlagali 5% davčno stopnjo za fizične osebe, ko svojo kriptovaluto spremenijo v fiat valuto ali kupijo blago ali storitve, vendar le, če znesek presega 10.000 EUR na leto.
Kaj bi ta zakon pomenil za Slovenijo?
Taka zakonska ureditev industrije bo pripomogla h bolj konkurenčnemu položaju Slovenije na področju obdavčitve kriptovalut, predvsem znotraj vedno bolj negotovih razmer na svetovnih finančnih trgih, kjer kriptovalute pridobivajo na pomenu, s tem pa se višajo tudi oportunitetni stroški, ki jih država nosi zaradi neažurne obdavčitve tega novega vira davčnih prihodkov.
Mag Ivan Simič pravi, da gre za »enega od krajših in zelo enostavnih predlogov zakona, ki uvaja administrativno enostavno napoved in plačilo davka od unovčenja virtualnih valut. Gre za moderen zakon, kakršnega verjetno nima nobena druga država in ravno zaradi tega je bil to velik izziv za vse nas, da postavimo smernice za enostavno obdavčitev in da bomo enkrat prvi pri neki vrsti obdavčitve«.
Predloga zakonov pa sta v državnem zboru naletela na veliko (neutemeljenega) neodobravanja. Spodaj predstavljamo nekaj strnjenih primerov pomislekov poslancev glede obdavčitve kriptovalut in odgovore nanje, povzeto s strani Simič & Partnerji.
- »Strokovnjaki teh predlogov ne podpirajo, poleg tega so v nasprotju z načelom davčne enakosti.«
To ne drži, saj so bili teksti usklajevani z več društvi in strokovnjaki na področju kriptovalut. Poleg tega so upoštevali več pripomb tekom usklajevanja predlogov.
- »Pri tem zakonu gre za legitimacijo finančnega okvirja, ki je škodljiv za okolje in v svojem bistvu špekulativen.«
Ravno zato, ker gre za špekulativno industrijo, bi se moralo to področje urediti s pravno podlago. Glede škodljivega vpliva na okolje pa smo pri Jokerju pisali tukaj.
- »Pri nakupu blaga in storitev gre za dodatno plačilo davka.«
To ne drži. Primer:
Odločil sem se, da kupim osebni avtomobil, ki stane 19.000,00 evrov. Imam dve možnosti. Prva je, da opravim unovčenje virtualne valute in na moj transakcijski račun prejmem toliko evrov, da mi po plačilu davka ostane 19.000,00 evrov. V tem primeru opravim unovčenje 20.000,00 evrov, plačam 5% davek v znesku 1000,00 evrov in ostane mi 19.000,00 evrov.
Primer direktnega plačila avtomobila s kriptovaluto:
Tudi v tem primeru potrebujem 20.000,00 evrov. 19.000,00 evrov za direktno plačilo osebnega avtomobila v virtualni valuti in 1000,00 evrov za plačilo davka. Podobno bi bilo, če bi si za plačilo kupnine za osebni avtomobil izplačal dividende. Izplačal bi si 19.000,00 evrov neto dividend, toda če bi želel prejeti 19.000,00 evrov neto dividend, bi moral plačati tudi 25% davek od izplačanih dividend. Bruto znesek dividend za neto 19.000,00 dividend pa znaša 25.333,34 evrov.
- »Pri tem ne gre v obdavčitev v smeri transakcijskega davka, ampak v smeri obdavčitve po principu kapitalskih dobičkov.«
Kapitalski dobiček pri vrednostnih papirjih se ugotavlja tako, da je v eDavke treba vnesti vse nabave in vse prodaje vrednostnih papirjev. Pri virtualnih valutah je teh transakcij v enem letu lahko več tisoč ali več deset tisoč, elektronski vnos v eDavke pa ni mogoč. Za transparentno vodenje obdavčenja je treba le-te poenostaviti in debirokratizirati. Na ta način bi tudi privabili tujce, ki bi postali davčni rezidenti v Sloveniji; podobno kot je to naredila Portugalska.
Kako imajo obdavčitev kriptovalut urejene nekatere druge države?
Kriptovalute, kot so Bitcoin, Ethereum in Litecoin, so v zadnjih letih pridobile veliko priljubljenost, skupaj z njo pa tudi potrebo po razumevanju, kako plačati davke nanje. Obdavčitev kriptovalut se razlikuje glede na državo, pri čemer imajo nekatere države strožje politike kot druge.
Portugalska
Portugalska velja za eno top kripto destinacij zaradi svojega načina obdavčitve kriptovalut. Dobički od nakupa in prodaje kriptovalut, tako kot druge valute, niso obdavčeni. Podjetja, ki opravljajo storitve, povezane s kriptovalutami, pa so obdavčena od kapitalskih dobičkov po lestvici med 28 in 35 odstotki. Portugalski davčni organi menijo, da dohodek iz prodaje kriptovalut ni predmet davka na dohodek fizičnih oseb, razen če se šteje, da je ta dejavnost poklicna ali podjetniška dejavnost davčnega zavezanca. Toda stvari se bi znale kmalu spremeniti, saj so se že pojavile napovedi o bolj strogi obdavčitvi.
Španija
Pri fizičnih zavezancih so kapitalski dobički iz prodaje kriptovalut v Španiji obdavčeni v razponu od 19 % do 23 % (glede na dohodek). Če so kriptovalute kupljene in prodane v 12 mesecih, se davčna stopnja lahko giblje med 24,75 % in 52 %. Poleg tega so izgube pri trgovanju s kriptovalutami odbitne od kapitalskih dobičkov (v istem letu ali v naslednjih 4 letih).
Nemčija
Na osebni ravni so dobički v zvezi s kriptovalutami neobdavčeni, če je bil skupni dobiček iz zasebnih prodajnih transakcij v koledarskem letu manjši od 600 evrov, prodaja kriptovalut, ki jih hranite več kot eno leto, pa je v Nemčiji oproščena davka.
Francija
Zaslužki od kriptovalut so v Franciji obdavčeni z davkom na kapitalski dobiček. Pavšalna davčna stopnja za kriptovalute znaša 12,8 % + 17,2 % za prispevke za socialno varnost. To pomeni, da je skupna davčna stopnja leta 2021 znašala 30 %. Osebe z visokimi dohodki pa potencialno morajo plačati tudi izredni davek na dohodek, in sicer po najvišji mejni davčni stopnji v višini 4 %.
Velika Britanija
Posamezniki plačujejo davek na kapitalske dobičke od celotnega dobička, ki presega letno neobdavčeno olajšavo v višini 12.300 GBP. Vsi dobički nad to olajšavo so obdavčeni z 10 % do osnovnega davčnega razreda (če je na voljo) in z 20 % na dobičke po višjih in dodatnih davčnih stopnjah.
Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji 2023
Kriptovalute so v Sloveniji vse bolj priljubljene, z njihovo vse večjo priljubljenostjo pa se pojavlja tudi vprašanje, kako jih je treba obravnavati za namene obdavčitve. Davek na kriptovalute v Sloveniji je trenutno odvisen od tega ali gre za opravljanje dejavnosti (trgovanje, rudarjenje), saj vkolikor ne opravljate dejavnosti načeloma niste zavezani plačati dohodnine.
Nedavna sodna praksa sicer kaže na to, da dobički iz virtualnih valut niso izvzeti iz obdavčitve. Točneje dobički ustvarjeni s trgovanjem so predmet obdavčitve kapitalskih dobičkov, rudarji pa morajo svojo gospodarsko dejavnost prijaviti kot samozaposleni.
Točna obdavčitev kriptovalut je sicer zelo odvisna od primera do primera. Vsekakor svetujemo, da svojo situacijo preverite pri specializiranem davčnem strokovnjaku, ali pa nam pošljite sporočilo na info@joker.si in povezali vas bomo.
