Ko so Stanfordovi raziskovalci predlagali reverzibilne kripto transakcije, so dvignili veliko prahu, saj je ideja vsaj na prvi pogled v popolnem nasprotju s konceptom blockchaina. Toda, ali bi lahko prav to bila rešitev za hekerske napade?
Kaj če bi bilo mogoče transakcije v Ethereumovem blockchainu zamrzniti ali celo razveljaviti? To so vprašanja, ki jih postavljajo raziskovalci s Stanforda v nedavnem dokumentu o reverzibilnih transakcijah. Predlagali, da bi to pripomoglo k preprečevanju kriminala, ki ga je v kripto svetu kar na pretek. Zasnovali so prototipne standardi žetonov, ki podpirajo razveljavitev transakcij, kadar to upravičujejo razmere in dokazi.
Kot gumb za »nazaj«
Dokument iz 9. septembra, poziva k gumbu za nazaj oz. razveljavitev (back button) v blockchainu v primeru vdora ali kraje. Kot razloge, zakaj bi bila potrebna povratna transakcija, navajajo nedavne phishing napade BAYC, napad na omrežje Poly Network, Harmony Bridge in Ronin Bridge. Raziskovalci dodajajo, da namen predlaganih standardov ni nadomestiti žetonov ERC-20 ali narediti vse transakcije z Ethereumom reverzibilne. V ideji preprosto omogočajo kratka časovna obdobja po transakciji, v katerih je mogoče izpodbijati tatvine in jih po možnosti povrniti.
Reverzibilne žetone bi bilo mogoče zamenjati, vendar bi bila zamenjava za nereverzibilne žetone dokončana šele po izteku časovnega okna za zamenjavo transakcije, zaradi česar bi bili žetoni spet ireverzibilni. V hipotetičnem primeru povratne zahteve bi žrtev vdora ali kraje najprej zahtevala zamrznitev pogodbe o upravljanju ukradenih sredstev. Decentralizirani kvorum sodnikov bi nato glasoval o zamrznitvi sredstev ali ne. Če bi bil predlog sprejet, bi se začela zamrznitev, sodnikom pa bi bilo treba na “sojenju” predložiti dokaze, da bi se začel postopek za razveljavitev.
Tukaj so predlagatelji priznali, da bo najbolj nejasen del sistema določitev odbora sodnikov, odgovornih za odločanje o predlaganih žetonih ERC-20R in ERC-721R.
V 2021 je bilo v hekerskih kripto napadih ukradenih 14 milijard dolarjev
V dokumentu so podrobno opisane in obravnavane podrobnejše informacije, na primer o tem, kako zmanjšati tveganje nepoštenosti sodnikov. Obravnava tudi posledice za izmenjave in mešalce ter razlage algoritma in izvajanja. Po podatkih Chainalysis je bilo leta 2021 v kriptovalutah ukradenih 14 milijard dolarjev (od tega največ znotraj DeFi sektorja), zato je izvedljiva rešitev za izterjavo sredstev vsekakor vredna vsaj premisleka, čeprav spodkopava trenutno nepovratno stanje blockchain omrežij.
Blockchain forenzika
Zaradi vse večje adopcije tehnologije blockchain in posledično tatvin, se je kot glavnih načinov uradnega pregona kripto kriminalcev pojavila t.i. blockchain forenzika. Gre za rastoče področje kazenskega pregona, na katerem se analizirajo transakcije za sledenje in izterjavo ukradenih ali goljufivo pridobljenih sredstev v kriptovalutah.
Prvič je veja postala prepoznavna pred nekaj leti, ko jo je ameriška davčna služba uporabila za uspešno izterjavo odkupnine, ki jo je družba Colonial Pipeline plačala hekerjem, ki so prevzeli nadzor nad njo. V zelo decentraliziranem in tveganem svetu kriptovalut pa forenzika postaja pomembno orodje tako za zagotavljanje skladnosti kot za regulacijo. Reverzibilnost bi tako organom pregona precej olajšala izterjavo ukradenih in goljufivo pridobljenih sredstev, kar bi zmanjšalo morebitne koristi od kaznivih dejanj.
Pomisleki
Po drugi strani pa bi bila reverzibilnost ali spremenljivost tudi v nasprotju s samo idejo blockchaina. Zaradi spremenljivosti bi lahko blockchain postal enako ranljiv za manipulacijo kot katero koli drugo skladišče informacij, kar bi onemogočilo eno od njegovih ključnih varnostnih funkcij. Poskus uvedbe standarda za to, kdaj je verigo blokov mogoče urejati, pa bi navidezno kršil še eno pomembno lastnost: decentraliziranost.
