Medtem ko večina vlagateljev spremlja Bitcoin, se pod površjem dogaja precej večja zgodba. Stablecoini so v nekaj letih zrasli v enega najpomembnejših finančnih sistemov na internetu, ki danes obsega že več kot 300 milijard dolarjev.
Ko je Tether leta 2014 lansiral stablecoin USDT, si verjetno nihče ni predstavljal, da bo podjetje desetletje pozneje upravljalo več ameriških državnih obveznic kot nekatere države. Toda prav to se je zgodilo.
Stabilni kovanci oz. stablecoini so med zadnjim kripto ciklom večino časa živeli v senci Bitcoina, Ethereuma in memecoinov. Veljali so za dolgočasen del industrije. Za nekaj, kar uporabniki držijo med trgovanjem in nato pozabijo nanj.
A medtem so tiho rasli. Danes je trg stablecoinov vreden več kot 300 milijard dolarjev. Tether in Circle upravljata rezerve, ki jih pozorno spremljajo regulatorji, centralne banke in Wall Street. Stablecoini pa se vse pogosteje uporabljajo za mednarodna plačila, poravnave in dostop do ameriškega dolarja v državah, kjer lokalne valute izgubljajo vrednost.
To je precej drugačna zgodba od tiste, ki jo večina ljudi povezuje s kriptom. Medtem ko Bitcoin ostaja predvsem naložba, stablecoini postajajo infrastruktura. Morda celo prva kripto tehnologija, ki jo bodo množično uporabljali ljudje, ki jih kriptovalute sploh ne zanimajo.
In ravno zato jih banke ne morejo več ignorirati.
- Kako veliki so stablecoini v resnici?
- Zakaj primerjava z bankami sploh ni več smešna?
- Tether: najbolj dobičkonosen fintech, za katerega večina ljudi še ni slišala
- Stablecoini niso več samo kripto produkt
- Regulacija je spremenila igro
- Zakaj banke postajajo nervozne?
- Kje se lahko vse skupaj zalomi?
- Morda največja zmaga kripta sploh ni Bitcoin
- Zaključna misel: dolgočasni del kripta je postal najpomembnejši
Preberi še: Bitcoin napoved cene 2026-2030: Ali je 1 milijon dolarjev za en BTC sploh realen?
Kako veliki so stablecoini v resnici?
Večina ljudi stablecoine še vedno dojema kot stranski produkt kripto trga. Nekaj, kar uporabljajo traderji med nakupi in prodajami Bitcoina. Številke kažejo precej drugačno sliko.
Po podatkih DeFiLlama je skupna vrednost vseh stablecoinov sredi leta 2026 presegla 300 milijard dolarjev. To je približno šestkrat več kot leta 2020, ko je celoten sektor šele začel pridobivati širšo pozornost.
Največji delež trga še vedno obvladuje Tether (USDT), ki je presegel 180 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Na drugem mestu je Circleov USDC s približno 75 milijardami dolarjev. Skupaj predstavljata veliko večino celotnega stablecoin ekosistema.
| Stablecoin | Tržna kapitalizacija |
| USDT (Tether) | ~187 milijard $ |
| USDC (Circle) | ~75 milijard $ |
| Ostali stablecoini | ~54 milijard $ |
| Skupaj | ~316 milijard $ |
Toda morda najbolj zanimiva primerjava prihaja zunaj kripto sveta. Po analizi CoinDeska je trg stablecoinov danes večji od deviznih rezerv približno 95 držav po svetu. Med njimi so tudi države, kot so Kanada, Poljska, Tajska, Mehika in Združeni arabski emirati.
To seveda ne pomeni, da so stablecoini postali pomembnejši od nacionalnih valut ali centralnih bank. Pomeni pa nekaj drugega. Postali so dovolj veliki, da jih ni več mogoče obravnavati kot eksperiment. Ko sistem v nekaj letih zraste na tretjino bilijona dolarjev in vsak dan premika milijarde po globalnem finančnem omrežju, začne zanimati precej širši krog ljudi kot zgolj kripto vlagatelje.
In prav tu postane zgodba zares zanimiva. Ker velikost sama po sebi še ni razlog, da bi stablecoine primerjali z bankami.
Preberi še: Najboljše digitalne banke za uporabnike v Sloveniji
Zakaj primerjava z bankami sploh ni več smešna?
Še pred nekaj leti bi bila primerjava med stablecoini in bankami videti absurdna. Na eni strani stoletja stare finančne institucije z milijoni strank, poslovalnicami po vsem svetu in strogim regulatornim nadzorom. Na drugi strani digitalni žetoni, ki so nastali znotraj kripto industrije.
Danes takšna primerjava ni več tako nenavadna. Seveda ne zato, ker bi stablecoini postali banke, ampak ker vse pogosteje opravljajo del nalog, ki so bile tradicionalno rezervirane za bančni sistem. Če podjetje iz Slovenije nakaže denar partnerju v Argentini, lahko mednarodno nakazilo traja več dni in vključuje več posrednikov. Stablecoin transakcija se lahko izvede v nekaj minutah, ne glede na delovni čas bank ali državo prejemnika.
To ni zgolj teoretična prednost. Po podatkih Vise je prilagojen obseg stablecoin plačil med letoma 2019 in 2025 zrasel z manj kot 500 milijonov dolarjev na skoraj 70 milijard dolarjev. Čeprav je to še vedno precej manj od tradicionalnih plačilnih omrežij, trend kaže, da stablecoini vse pogosteje zapuščajo okvir kripto trgovanja in vstopajo v realno gospodarstvo.
Podobno velja za dostop do ameriškega dolarja. V številnih državah z visoko inflacijo ljudje stablecoine uporabljajo kot digitalno alternativo lokalni valuti. Ne zato, ker bi jih zanimale kriptovalute, ampak zato, ker želijo hraniti vrednost v dolarjih ali prejemati mednarodna plačila brez lokalnih omejitev. To je pomembna razlika.
Banke tradicionalno opravljajo tri ključne funkcije:
- hranijo denar,
- omogočajo plačila,
- posredujejo kredite.
Stablecoini danes konkurirajo predvsem pri prvih dveh. Ne izdajajo posojil in ne ustvarjajo kredita, vse bolj pa sodelujejo pri prenosu in hrambi denarne vrednosti. Prav zato nekateri analitiki stablecoine opisujejo kot novo plast finančne infrastrukture. Predstavljajo sistem, ki del določenih bančnih storitev opravlja hitreje, ceneje in brez geografskih omejitev.
In če želimo razumeti, zakaj je ta zgodba postala tako pomembna, moramo pogledati podjetje, ki je od nje zaslužilo več kot skoraj kdorkoli drug: Tether.
Tether: najbolj dobičkonosen fintech, za katerega večina ljudi še ni slišala
Če bi Tether uvrstili med banke, investicijske sklade ali fintech podjetja, bi bil to precej nenavaden primerek. Podjetje nima poslovalnic. Ne ponuja kreditov. Večina ljudi ga pozna zgolj kot izdajatelja stablecoina USDT.
Kljub temu je leta 2025 ustvarilo več kot 10 milijard dolarjev čistega dobička. Kako?
Odgovor ni v trgovanju s kriptovalutami, ampak v ameriških državnih obveznicah. Vsakič, ko uporabnik kupi USDT, Tether prejme sredstva, ki podpirajo izdane žetone. Velik del teh rezerv nato investira v kratkoročne ameriške državne obveznice. Ker so bile obrestne mere v zadnjih letih relativno visoke, so tudi donosi na te naložbe postali izjemno privlačni. To je Tether spremenilo v nekakšen stroj za pobiranje obresti.
Podjetje je v začetku leta 2026 poročalo o približno 141 milijardah dolarjev skupne izpostavljenosti do ameriških državnih obveznic, od tega več kot 122 milijard dolarjev neposrednih naložb. To je več, kot jih imajo v lasti številne države. In prav v tem se skriva ironija zgodbe. USDT je bil ustvarjen kot orodje za kripto trg. Danes pa je uspeh podjetja v veliki meri odvisen od istega sistema, ki ga je kripto industrija nekoč želela obiti: ameriškega finančnega trga in državnega dolga.
Zato Tether ni več zanimiv samo za kripto vlagatelje. Postal je podjetje, ki ga spremljajo regulatorji, centralne banke in ameriško ministrstvo za finance. In to je precej nenavaden razvoj za projekt, ki je bil prvotno namenjen predvsem trgovanju z Bitcoinom.
Stablecoini niso več samo kripto produkt
Dolga leta je veljalo preprosto pravilo: stablecoine uporabljajo predvsem ljudje, ki kupujejo in prodajajo kriptovalute. To danes ni več res. V številnih delih sveta stablecoini postajajo praktično orodje za nekaj precej bolj vsakdanjega: hranjenje vrednosti, prejemanje plačil in pošiljanje denarja čez meje.
Predstavljajte si samostojnega razvijalca v Argentini, ki dela za ameriško podjetje. Ali oblikovalko v Nigeriji, ki prejema plačila od naročnikov v Evropi. V obeh primerih je lahko stablecoin hitrejša in enostavnejša alternativa tradicionalnim mednarodnim nakazilom.
Največja rast uporabe zato pogosto prihaja iz držav, kjer lokalne valute izgubljajo vrednost ali kjer dostop do ameriškega dolarja ni samoumeven. Za milijone ljudi stablecoini niso naložba ampak digitalna različica dolarja, do katere lahko dostopajo prek telefona. Podobno logiko uporabljajo tudi številna podjetja iz kripto industrije. Stablecoini so postali osnovna obračunska enota za trgovanje, poravnave in upravljanje likvidnosti med različnimi platformami. To je pomemben premik.
Bitcoin je večino svoje zgodovine gradil zgodbo okoli hranjenja vrednosti, stablecoini pa se vse bolj uveljavljajo kot orodje za premikanje denarja. In prav zaradi te uporabnosti so postali zanimivi tudi za regulatorje.
Regulacija je spremenila igro
Dolga leta je bil eden največjih problemov stablecoinov precej preprost: nihče ni zares vedel, kakšna pravila bodo veljala zanje. To se je začelo spreminjati v letih 2025 in 2026.
Evropska unija je z uredbo MiCA prvič vzpostavila enoten okvir za stablecoine na območju EU. V ZDA pa je bil sprejet zakon GENIUS Act, ki je določil osnovna pravila za izdajatelje digitalnih dolarjev. To niso zgolj birokratske podrobnosti.
GENIUS Act med drugim zahteva, da so stablecoini podprti z rezervami v razmerju 1:1, pri čemer morajo biti te rezerve sestavljene iz visoko likvidnih sredstev, kot so gotovina, kratkoročne ameriške državne obveznice in podobni nizkotvegani instrumenti. Izdajatelji morajo redno poročati o rezervah in izpolnjevati dodatne zahteve glede preglednosti. To je velika sprememba glede na obdobje pred nekaj leti, ko so se številni regulatorji še vedno spraševali, ali stablecoini sploh sodijo v obstoječi finančni sistem.
Danes vprašanje ni več, ali bodo stablecoini regulirani, ampak kdo bo pod temi pravili največ pridobil. In prav tu postane zgodba zanimiva. Jasnejša pravila niso koristila samo regulatorjem. Koristila so tudi podjetjem, ki želijo stablecoine vključiti v plačilne sisteme, finančne produkte in vsakodnevne storitve.
To je eden od razlogov, zakaj so stablecoini v zadnjih dveh letih pridobili več institucionalne legitimnosti kot v celotnem desetletju pred tem.
Zakaj banke postajajo nervozne?
Banke imajo že desetletja skoraj monopol nad eno zelo pomembno storitvijo: premikanjem denarja.
Ko pošljete mednarodno nakazilo, plačate račun v drugi državi ali zamenjate valuto, v ozadju običajno sodeluje več finančnih institucij. Sistem deluje, vendar je pogosto počasen, drag in poln posrednikov.
Stablecoini ponujajo drugačen pristop. Namesto več plasti posrednikov lahko uporabnik pošlje digitalni dolar neposredno drugi osebi kjerkoli na svetu. Transakcija se poravna v nekaj minutah, omrežje pa ne pozna delovnega časa, vikendov ali praznikov. Prav zato številni analitiki ne vidijo stablecoinov kot konkurence Bitcoinu, temveč kot konkurenco tradicionalnim plačilnim sistemom.
To p seveda še ne pomeni, da bodo banke izginile. Pomeni pa, da se prvič po dolgem času pojavlja alternativa za del storitev, ki so jih banke desetletja opravljale praktično brez resne konkurence. Nekatere institucije so to že sprejele. Namesto boja proti stablecoinom raziskujejo lastne oblike tokeniziranega denarja, digitalnih depozitov in blockchain poravnav. Cilj ni preprečiti sprememb, ampak zagotoviti, da v novem sistemu ne izgubijo osrednje vloge.
Vprašanje zato ni več, ali bodo stablecoini vplivali na bančni sektor temveč kako velik bo ta vpliv. In prav tu pridemo do zadnjega dela zgodbe. Kaj se zgodi, če se vse napovedi o stablecoinih izkažejo za preveč optimistične?
Kje se lahko vse skupaj zalomi?
Stablecoini so v zadnjih letih postali precej bolj legitimni, vendar to ne pomeni, da so brez tveganj. Prav nasprotno. Večji kot postajajo, več pozornosti namenjajo regulatorji, centralne banke in finančni analitiki.
1. Trg je močno odvisen od peščice igralcev
Velika večina stablecoin trga je danes skoncentrirana pri dveh podjetjih: Tetherju in Circleu. To pomeni, da bi resnejše operativne, regulativne ali likvidnostne težave pri enem od njiju lahko vplivale na velik del kripto ekosistema. Koncentracija običajno ni problem, dokler sistem deluje. Težava postane takrat, ko se zgodi kaj nepredvidenega.
2. Celoten sistem temelji na zaupanju
Stablecoini obstajajo zato, ker uporabniki verjamejo, da jih lahko kadar koli zamenjajo za pravi denar.
Če bi se pojavili dvomi glede rezerv ali njihove dostopnosti, bi lahko prišlo do množičnih zahtevkov za izplačila. Finančna zgodovina je polna primerov, ko je izguba zaupanja povzročila težave tudi navidez stabilnim institucijam.
3. Regulacija še zdaleč ni zaključena zgodba
MiCA in GENIUS Act sta prinesla precej več jasnosti kot v preteklosti, vendar svet še vedno nima enotnega pristopa do stablecoinov. Pravila v ZDA, Evropski uniji, Aziji in drugih regijah se lahko precej razlikujejo. To ustvarja dodatne stroške, pravno negotovost in tveganje, da bodo nekateri izdajatelji težje poslovali na globalni ravni.
4. Stablecoini odpirajo vprašanja, ki presegajo kripto
Morda najbolj zanimivo tveganje sploh ni tehnično ali regulativno. Kaj se zgodi, če začne pomemben del svetovnega gospodarstva uporabljati zasebno izdane digitalne dolarje namesto lokalnih valut?
To ni več vprašanje kripta. To je vprašanje monetarne politike, finančne stabilnosti in prihodnje vloge ameriškega dolarja v svetovnem gospodarstvu. Prav zato stablecoini danes zanimajo precej širši krog ljudi kot pred nekaj leti. Ne zato, ker bi bili popolni, ampak zato, ker postajajo preveč pomembni, da bi jih lahko ignorirali.
Morda največja zmaga kripta sploh ni Bitcoin
Ko ljudje pomislijo na kripto industrijo, običajno najprej pomislijo na Bitcoin. Ne brez razloga. Bitcoin je ustvaril idejo digitalnega premoženja, preživel več medvedjih trgov, kot jih lahko našteje večina vlagateljev, in ostaja referenčna točka praktično za celoten sektor. Toda če se za trenutek odmaknemo od cenovnih grafov in pogledamo, kaj ljudje dejansko uporabljajo, postane zgodba precej manj očitna.
Večina uporabnikov Bitcoina ga danes še vedno kupuje kot naložbo. Kupujejo ga zaradi pričakovane rasti, zaščite pred inflacijo ali preprosto zato, ker verjamejo v dolgoročno zgodbo digitalnega zlata. To ni kritika. Prav nasprotno. Bitcoin je v tej vlogi izjemno uspešen.
Toda stablecoini rešujejo drugačen problem. Ne obljubljajo finančne revolucije, ne gradijo zgodbe okoli decentralizacije in ne tekmujejo za naslov naslednjega velikega investicijskega trenda. Njihova vrednost je veliko bolj preprosta. Omogočajo, da se dolar premika po internetu hitreje, ceneje in z manj trenja, kot je bilo mogoče v tradicionalnem finančnem sistemu.
Prav zato je zanimivo, da je eden najbolj uporabnih produktov kripto industrije hkrati tudi eden najmanj vznemirljivih. Medtem ko so naslovnice polnili ICO projekti, NFT-ji, metaverse platforme in memecoini, so stablecoini postopoma postajali osnovna infrastruktura za velik del digitalnega finančnega sistema.
To ne pomeni, da bodo nekoč pomembnejši od Bitcoina. Pomeni pa, da se je morda najuspešnejša zgodba kripta razvijala precej drugače, kot je večina pričakovala.
Namesto popolnoma novega finančnega sistema je industrija ustvarila nekaj bolj pragmatičnega: digitalno različico obstoječega denarja, ki jo ljudje in podjetja dejansko uporabljajo. In če bodo stablecoini svojo rast nadaljevali tudi v naslednjem desetletju, ni izključeno, da jih bomo nekoč obravnavali kot prvo resnično množično uporabljeno kripto uporabo.
Zaključna misel: dolgočasni del kripta je postal najpomembnejši
Kripto industrija je v zadnjem desetletju ustvarila ogromno odmevnih zgodb. Bitcoin je postal globalno prepoznaven finančni fenomen. NFT-ji so za kratek čas osvojili internet. Memecoini so ustvarili milijonarje in nato izginili skoraj tako hitro, kot so se pojavili.
Stablecoini nikoli niso bili del tega spektakla. Nihče ne kupuje USDT ali USDC v upanju, da bo njegova cena zrasla za 1.000 %. Nihče ne spremlja stablecoinov zaradi razburljivih cenovnih grafov. Prav zato so jih številni vlagatelji dolga leta obravnavali kot dolgočasen del kripta.
Morda ravno zato danes postajajo tako pomembni. Medtem ko je velik del industrije lovil naslednji velik trend, so stablecoini počeli nekaj precej bolj uporabnega. Gradili so infrastrukturo za premikanje denarja po internetu. Počasi, skoraj neopazno, so postali produkt, ki ga uporabljajo traderji, podjetja, fintech aplikacije in vse več običajnih uporabnikov.
To še ne pomeni, da bodo zamenjali banke ali da so tveganja izginila. Pomeni pa, da je kripto industrija morda končno našla nekaj, kar presega špekulacije in dejansko rešuje konkreten problem. In če bomo čez deset let iskali odgovor na vprašanje, katera kripto inovacija je najbolj vplivala na svet financ, obstaja povsem realna možnost, da odgovor ne bo Bitcoin.
Odgovor bo: stablecoini.
Preberi še:
