Kripto je več kot desetletje obljubljal revolucijo financ. Ironično pa se največja sprememba morda ne bo zgodila zaradi Bitcoina ali memecoinov, temveč zato, ker največje finančne institucije blockchain vse bolj vidijo kot novo infrastrukturo za delnice, obveznice, sklade in druge tradicionalne naložbe.
Ko večina ljudi sliši besedo blockchain, najprej pomisli na Bitcoin ali druge kriptovalute. Toda na Wall Streetu se v zadnjih dveh letih odvija precej pomembnejša zgodba.
Po podatkih platforme RWA.xyz je bilo sredi leta 2026 na blockchainu že več kot 30 milijard dolarjev tokeniziranih realnih sredstev, največje finančne institucije pa ocenjujejo, da bi lahko trg do konca desetletja dosegel vrednost več bilijonov dolarjev. BlackRock, JPMorgan in Franklin Templeton medtem že razvijajo produkte, ki tradicionalna finančna sredstva prenašajo na blockchain.
𝗧𝗼𝗸𝗲𝗻𝗶𝘇𝗲𝗱 𝗥𝗪𝗔𝘀 𝗮𝗿𝗲 𝗾𝘂𝗶𝗲𝘁𝗹𝘆 𝗯𝗲𝗰𝗼𝗺𝗶𝗻𝗴 𝗼𝗻𝗲 𝗼𝗳 𝗰𝗿𝘆𝗽𝘁𝗼'𝘀 𝗯𝗶𝗴𝗴𝗲𝘀𝘁 𝗴𝗿𝗼𝘄𝘁𝗵 𝗮𝗿𝗲𝗮𝘀.
— ZORD CRYPT (@zordcrypt) June 24, 2026
According to @BinanceResearch, active tokenized real-world assets (RWAs) have expanded by roughly 589% since early 2025. Total on-chain RWA… pic.twitter.com/cXxoM5Ma9m
To pomeni pomemben premik, saj blockchain za Wall Street ni več predvsem tehnologija za kriptovalute. Vse bolj postaja infrastruktura za delnice, obveznice, sklade in druge finančne instrumente, pri katerih obljublja hitrejše poravnave poslov, nižje stroške in učinkovitejše upravljanje kapitala.
Vprašanje zato ni več, ali bo tokenizacija postala del finančnega sistema, temveč kako velik del finančnega sistema bo nekoč deloval na blockchainu.
- Kako velik je trg tokeniziranih sredstev?
- Kaj se sploh tokenizira?
- BlackRock, JPMorgan in Franklin Templeton ne čakajo več
- Zakaj Wall Street sploh potrebuje blockchain?
- Tokenizirane delnice so največja priložnost in največje tveganje
- Kaj lahko tokenizacijo še ustavi?
- Kaj to pomeni za običajne vlagatelje?
- Kaj to pomeni za kripto?
- Zaključek: Wall Street ne želi novega finančnega sistema, le učinkovitejšega
Kako velik je trg tokeniziranih sredstev?
Še pred nekaj leti je bila tokenizacija predvsem obljuba za prihodnost. Danes postaja merljiv del globalnega finančnega sistema.
Po podatkih platforme RWA.xyz je bilo konec junija 2026 na blockchainu že približno 30,9 milijarde dolarjev tokeniziranih realnih sredstev. Še zanimivejši je podatek o tako imenovani “represented asset value”, ki znaša skoraj 399 milijard dolarjev. To pomeni, da se vse več tradicionalnih finančnih instrumentov že povezuje z blockchain infrastrukturo, čeprav vsi še niso v celoti preneseni na verigo blokov.
Analitiki se sicer precej razlikujejo pri napovedih, kako velik bo ta trg do konca desetletja, vendar se skoraj vsi strinjajo glede ene stvari: rast bo zelo hitra.
| Vir | Ocena velikosti trga do leta 2030 |
| RWA.xyz (2026) | 30,9 milijarde $ tokeniziranih sredstev |
| McKinsey | približno 2 bilijona $ |
| Citi GPS | 4–5 bilijonov $ |
| Boston Consulting Group (BCG) | 16,1 bilijona $ |
Razpon napovedi je velik, vendar je razlog precej preprost. Nihče ne ve, kako hitro bodo banke, kripto borze in regulatorji sprejeli novo infrastrukturo. Kljub temu dejstvo, da največje svetovne finančne institucije govorijo o več bilijonih dolarjev vrednem trgu, kaže, da tokenizacija ni več nišni eksperiment, temveč ena največjih razvojnih smeri sodobnih financ.
Kaj se sploh tokenizira?
Beseda tokenizacija pogosto zveni precej abstraktno, v resnici pa pomeni zelo preprosto idejo: obstoječe finančno sredstvo dobi digitalno predstavitev na blockchainu. To niso nove kriptovalute, temveč digitalne različice sredstev, ki jih finančni trgi poznajo že desetletja.
| Sredstvo | Zakaj ga želijo tokenizirati? |
| Državne obveznice | Hitrejša poravnava poslov in večja likvidnost |
| Skladi denarnega trga | Enostavnejši prenos in uporaba kot zavarovanje |
| Delnice | Delno lastništvo in daljši trgovalni čas |
| Zasebni kredit | Lažji dostop do sicer nelikvidnih naložb |
| Nepremičnine | Nižji vstopni prag za vlagatelje |
Danes največji del trga predstavljajo tokenizirane ameriške državne zakladne menice (Treasury bills) ter skladi denarnega trga, saj gre za zelo likvidna sredstva z razmeroma nizkim tveganjem.
To pa je šele začetek. Vedno več podjetij preizkuša tokenizacijo delnic, podjetniških obveznic, zasebnega kapitala in drugih tradicionalnih finančnih instrumentov. Če bo razvoj potekal po pričakovanjih največjih bank, bo blockchain v prihodnjih letih postal predvsem infrastruktura za obstoječe finančne trge, ne pa njihova zamenjava.
BlackRock, JPMorgan in Franklin Templeton ne čakajo več
Če bi bila tokenizacija zgolj zanimiva ideja kripto startupov, bi jo bilo enostavno prezreti. Toda največji zagon danes prihaja iz tradicionalnih finančnih institucij, ki upravljajo bilijone dolarjev premoženja.
Najbolj odmeven primer je BlackRock. Njegov tokenizirani sklad denarnega trga BUIDL je v dobrem letu dni zrasel na približno 2,5 milijarde dolarjev sredstev, s čimer je postal največji tokenizirani sklad na svetu. Sklad vlagateljem omogoča dostop do ameriških državnih vrednostnih papirjev prek blockchain infrastrukture, pri čemer se deleži sklada izdajajo kot digitalni žetoni.
Potem Franklin Templeton je s svojim skladom BENJI do pomladi 2026 zbral skoraj 2 milijardi dolarjev sredstev, medtem ko je JPMorgan razvil Tokenized Collateral Network (TCN). V enem prvih večjih primerov uporabe je BlackRock prek tega sistema uporabil tokenizirane deleže sklada kot zavarovanje v poslu z Barclaysom, kar je pokazalo, da blockchain ni več omejen na pilotne projekte, temveč že podpira dejanske institucionalne transakcije.
| Institucija | Projekt | Kaj počne? |
| BlackRock | BUIDL | Tokeniziran sklad denarnega trga |
| Franklin Templeton | BENJI | Tokeniziran sklad ameriških državnih vrednostnih papirjev |
| JPMorgan | Tokenized Collateral Network | Blockchain za upravljanje zavarovanj med institucijami |
Zakaj Wall Street sploh potrebuje blockchain?
Če vprašate največje banke, zakaj vlagajo milijarde v tokenizacijo, odgovor skoraj nikoli ni “kripto”.
Odgovor je učinkovitost. Velik del današnjega finančnega sistema še vedno temelji na infrastrukturi, ki je nastajala desetletja. Ena sama transakcija pogosto vključuje borzo, klirinško hišo, skrbnika premoženja, poravnalni sistem in več posrednikov, ki med seboj usklajujejo podatke. Čeprav je uporabniška izkušnja videti digitalna, se v ozadju še vedno premika presenetljivo veliko administracije.
To pa ima svojo ceno. Kapital je med poravnavo poslov pogosto več ur ali celo dni nedosegljiv, institucije pa morajo vzdrževati ločene evidence lastništva, usklajevati podatke in prevzemati dodatna operativna tveganja. Po ocenah Boston Consulting Group bi lahko prav odprava teh neučinkovitosti finančni industriji dolgoročno prihranila milijarde dolarjev letno.
Tokenizacija poskuša ta proces poenostaviti – namesto da vsaka institucija vodi svojo evidenco, blockchain omogoča skupno digitalno knjigo, v kateri je lastništvo sredstev zapisano v realnem času. To pomeni hitrejšo poravnavo poslov, učinkovitejšo uporabo zavarovanj in manj posrednikov pri prenosu finančnih instrumentov.
Prav zato je JPMorgan razvil Tokenized Collateral Network, prek katerega lahko finančne institucije uporabijo tokenizirana sredstva kot zavarovanje skoraj takoj, namesto da bi čakale na klasične postopke poravnave. Za banko, ki vsak dan upravlja več milijard dolarjev poslov, lahko že nekaj ur hitrejša dostopnost kapitala pomeni pomembno konkurenčno prednost.
To je tudi razlog, da Wall Street blockchain vse manj obravnava kot alternativo obstoječemu finančnemu sistemu. Vse bolj ga vidi kot način, kako ta sistem narediti hitrejši, cenejši in učinkovitejši.
Tokenizirane delnice so največja priložnost in največje tveganje
Če obstaja področje, kjer bi lahko tokenizacija najhitreje dosegla običajne vlagatelje, so to delnice.
V zadnjih mesecih je več podjetij predstavilo platforme, ki omogočajo trgovanje s tokeniziranimi različicami ameriških delnic in ETF-jev. Med najbolj odmevnimi primeri je Krakenova platforma xStocks, ki uporabnikom omogoča dostop do več kot sto tokeniziranih delnic in skladov ETF z razširjenim trgovalnim časom.
Na prvi pogled je ideja privlačna. Namesto da bi bili omejeni na delovni čas ameriških borz, bi lahko vlagatelji s takšnimi sredstvi trgovali skoraj neprekinjeno, kupovali delne deleže delnic in jih v prihodnosti uporabljali tudi v drugih blockchain aplikacijah.
Toda prav tu se skriva tudi največja past, saj tokenizirana delnica ni nujno enaka pravi delnici. V številnih primerih vlagatelj ne postane neposredni lastnik delnice, temveč lastnik digitalnega žetona, katerega vrednost je vezana na osnovno sredstvo. Pravice, kot so glasovanje na skupščinah, izplačilo dividend ali pravna zaščita, so zato lahko drugačne in so odvisne od načina, kako je posamezen produkt strukturiran.
Preberi še: Kako investirati v delnice (2026): Vodič za začetnike v Sloveniji
| Klasična delnica | Tokenizirana različica |
| Neposredno lastništvo vrednostnega papirja | Pogosto posredna izpostavljenost prek izdajatelja |
| Trgovanje v času odprtja borze | Razširjen ali skoraj neprekinjen trgovalni čas |
| Uveljavljen pravni okvir | Odvisno od jurisdikcije in strukture produkta |
Na to je letos opozoril tudi primer OpenAI. Ko je Robinhood predstavil tokenizirano izpostavljenost podjetju, je OpenAI hitro pojasnil, da ti žetoni ne predstavljajo dejanskega lastniškega deleža v podjetju.
To je pomemben opomnik, da tokenizacija sama po sebi še ne spremeni pravne narave sredstva. Tehnologija lahko poenostavi dostop in trgovanje, ne more pa samodejno ustvariti lastniških pravic, ki jih osnovno sredstvo ne omogoča.
Kaj lahko tokenizacijo še ustavi?
Čeprav napovedi govorijo o večbilijonskem trgu, največje finančne institucije poudarjajo, da tokenizacija še zdaleč ni zagotovljen uspeh. Tehnologija je dozorela precej hitreje kot pravni in operativni okvir, v katerem bo morala delovati.
Največji izzivi ostajajo štirje:
- Regulacija še ni poenotena. Evropska unija, ZDA in azijski trgi razvijajo različne regulatorne pristope, zato morajo finančne institucije svoje produkte pogosto prilagajati posameznim jurisdikcijam. To povečuje stroške in upočasnjuje širšo uporabo.
- Manjkajo skupni standardi. BlackRock, JPMorgan, Franklin Templeton in druge institucije razvijajo lastne platforme ter rešitve. Dokler med njimi ne bo večje interoperabilnosti, obstaja nevarnost, da bo trg razdrobljen na več med seboj težko povezljivih ekosistemov.
- Pravna vprašanja še niso povsem rešena. Pri številnih tokeniziranih sredstvih ostaja odprto vprašanje, katere pravice dejansko pripadajo imetniku žetona in kako se te pravice uveljavljajo v primeru stečajev, sodnih sporov ali čezmejnih transakcij.
- Preobrazba finančne infrastrukture je počasna. Svetovni finančni sistem vsak dan obdela bilijone dolarjev transakcij. Zamenjava ali nadgradnja infrastrukture, ki deluje že desetletja, bo zahtevala leta usklajevanja med bankami, borzami, regulatorji in tehnološkimi podjetji.
Kaj to pomeni za običajne vlagatelje?
Če bo tokenizacija dosegla pričakovanja največjih finančnih institucij, se največje spremembe verjetno ne bodo zgodile na Wall Streetu, temveč pri vsakdanjih vlagateljih. Danes je nakup delnice ali sklada sicer enostaven, vendar se v ozadju posel pogosto dokončno poravna šele naslednji delovni dan ali še kasneje. Tokenizirana sredstva obljubljajo skoraj takojšnjo poravnavo, kar pomeni, da kapital ni več po nepotrebnem “zamrznjen” med posameznimi koraki transakcije.
Pomembna sprememba je tudi dostopnost. Namesto nakupa celotnega finančnega instrumenta bi lahko vlagatelji kupili le njegov manjši delež. To velja tako za delnice kot za državne obveznice, sklade ali zasebne naložbe, ki so danes pogosto rezervirane predvsem za večje institucionalne vlagatelje.
| Današnji finančni sistem | Tokenizirana sredstva |
| Poravnava v enem ali več delovnih dneh | Skoraj takojšnja poravnava |
| Omejen trgovalni čas | Možnost precej daljšega trgovanja |
| Višji vstopni zneski pri nekaterih naložbah | Enostavnejše delno lastništvo |
| Več ločenih posrednikov | Manj administrativnih korakov |
To se morda ne sliši revolucionarno, toda tudi internet ni spremenil sveta zato, ker bi spremenil pomen pisma. Spremenil ga je zato, ker je pošiljanje informacij postalo hitrejše, cenejše in dostopnejše. Wall Street pri tokenizaciji stavi na podobno logiko. Cilj ni ustvariti nove vrste delnic ali obveznic, temveč izboljšati način, kako z njimi trgujemo, jih prenašamo in uporabljamo znotraj finančnega sistema.
Če se bodo napovedi največjih bank uresničile, bo večina vlagateljev koristi tokenizacije verjetno uporabljala, še preden bo sploh opazila, da v ozadju deluje blockchain.
Kaj to pomeni za kripto?
Tokenizacija ne pomeni, da bo Bitcoin ali Ethereum čez noč postal odveč. Pomeni pa, da bi se lahko razlogi, zakaj največje finančne institucije uporabljajo blockchain, v prihodnjih letih bistveno spremenili. Če je bilo zadnje desetletje predvsem obdobje špekulacij in razvoja kripto ekosistema, bi lahko bilo naslednje desetletje zaznamovano z institucionalno uporabo blockchain infrastrukture.
To bi lahko imelo več pomembnih posledic:
- Blockchain postaja poslovna infrastruktura. Vse več finančnih institucij tehnologije ne uporablja za ustvarjanje novih kriptovalut, temveč za izboljšanje obstoječih finančnih storitev.
- Raste pomen omrežij, ki podpirajo tokenizacijo. Velik del današnjih tokeniziranih sredstev nastaja na Ethereumu in drugih združljivih omrežjih, zato bi lahko njihova dolgoročna vrednost vse bolj temeljila na dejanski uporabi in ne le na špekulacijah.
- Stablecoini dobivajo novo vlogo. Če so doslej služili predvsem kot most med tradicionalnimi financami in kripto trgom, postajajo vse pomembnejši tudi kot plačilna plast za trgovanje s tokeniziranimi sredstvi.
- Kripto postaja tesneje povezan s tradicionalnimi financami. Meja med obema svetovoma se postopoma briše. Namesto dveh ločenih ekosistemov nastaja enoten finančni sistem, v katerem blockchain deluje kot tehnološka infrastruktura.
To je morda največji premik, ki ga prinaša tokenizacija. Uspeh blockchaina v prihodnosti morda ne bo več odvisen predvsem od tega, koliko ljudi kupi Bitcoin ali Ethereum, temveč od tega, koliko tradicionalnih finančnih sredstev bo začelo uporabljati tehnologijo, ki je nastala prav zaradi kriptovalut.
Zaključek: Wall Street ne želi novega finančnega sistema, le učinkovitejšega
Blockchain je bil dolga leta predstavljen kot tehnologija, ki bo nadomestila banke, borze in druge finančne posrednike. Današnji razvoj kaže precej bolj pragmatično smer. Največje finančne institucije ne uvajajo tokenizacije zato, ker bi želele zgraditi vzporeden finančni sistem. Uvajajo jo zato, ker želijo izboljšati obstoječega.
Prav v tem se skriva največja ironija celotne zgodbe. Največji uspeh blockchain tehnologije morda ne bo nova kriptovaluta ali naslednja decentralizirana aplikacija. Lahko se zgodi, da bo njena najpomembnejša vloga precej manj opazna – da bo postala infrastruktura, po kateri bodo potovale delnice, obveznice, skladi in druga finančna sredstva, ne da bi večina uporabnikov sploh vedela, da v ozadju deluje blockchain.
Če se bodo napovedi največjih finančnih institucij uresničile, se prihodnost blockchaina morda ne bo pisala na kripto borzah, ampak kar na Wall Streetu.
Preberi še:
