Zlato je prebilo simbolno mejo, ki so jo trgi še pred nekaj leti obravnavali kot nepredstavljivo. Ob tem je tudi srebro doseglo novo zgodovinsko najvišjo vrednost, kar kaže na širši preobrat na trgih plemenitih kovin.
Zlato je prvič v zgodovini preseglo mejo 5.000 dolarjev za unčo, saj vlagatelji v času naraščajoče globalne negotovosti vse pogosteje iščejo varna zatočišča. Ob tem je tudi srebro doseglo novo zgodovinsko najvišjo raven, kar kaže na širši preobrat na trgih plemenitih kovin.
Premik ni omejen zgolj na zlato. Tudi srebro je v istem obdobju doseglo novo zgodovinsko najvišjo raven, kar kaže na širši preobrat znotraj sektorja plemenitih kovin in na vse bolj izrazito previdnost na globalnih finančnih trgih.
Preberi še: Bitcoin ali zlato: Kaj je boljša investicija?
Ključna dejstva
- Zlato na rekordu: cena spot zlata je v azijskem trgovanju prvič v zgodovini presegla 5.000 dolarjev za unčo, s čimer je dosegla novo absolutno najvišjo raven.
- Občutna rast v zadnjem letu: zlato je v letu 2025 pridobilo več kot 60 %, v začetku leta 2026 pa je rast pospešilo še za približno 17 %.
- Srebro sledi trendu: tudi cena srebra je dosegla novo zgodovinsko najvišjo vrednost, kar potrjuje, da ne gre za izoliran premik zgolj ene kovine.
- Centralne banke kot ključni kupec: nadaljevanje obsežnih nakupov zlata s strani centralnih bank ostaja eden glavnih strukturnih dejavnikov povpraševanja.
- Valutni kontekst: šibkejši ameriški dolar dodatno podpira cene plemenitih kovin, saj postajajo privlačnejše za vlagatelje zunaj ZDA
Zakaj se to dogaja zdaj
Rekordni preboj zlata nad 5.000 dolarjev je posledica prepletanja več dolgoročnih in kratkoročnih dejavnikov. V ospredju ostajajo geopolitična tveganja, ki vlagatelje silijo v umik iz bolj tveganih naložb in iskanje stabilnejših hranilcev vrednosti.
Pomembno vlogo igrajo tudi centralne banke, zlasti v državah v razvoju, ki že več let zapored povečujejo zlate rezerve kot del strategije zmanjševanja odvisnosti od dolarja. Ta trend se v letu 2026 ni umiril, temveč se je še okrepil.
Hkrati finančne trge bremeni negotovost glede globalnega dolga, obrestnih mer in fiskalne vzdržnosti, kar zmanjšuje privlačnost državnih obveznic in krepi relativno vlogo zlata kot dolgoročnega zavarovanja pred sistemskimi šoki.
